You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Kulturna vzgoja torej ni dodatna kurikularna vsebina, temveč je predvsem nova strategija,<br />
kako obstoječe vsebine obravnavati – skozi igre kulturne pismenosti. Kot taka kulturna vzgoja<br />
lahko prežema vsa klasična kurikularna področja, predvsem pa preči sodobne kurikularne<br />
vsebine, ki jih terja prilagoditev na družbo demokracije, človekovih pravic, globalizacije,<br />
novih tehnologij, množične kulture, politike identitet ipd.<br />
8. SKLEPI<br />
1. Sodobna kulturna vzgoja mora pri oblikovanju svojih vsebin izhajati z dveh ravni:<br />
- iz postmodernih pogojev kulture (globalizacija, hibridizacija, politika lokacij in identitet,<br />
informacijska in potrošniška družba, »male zgodbe« ipd.), ki poleg t. i. visoke umetnosti<br />
in klasičnih umetniških področij kot povsem enakovredno vsebino aktualizirajo tudi<br />
popularno kulturo in množično umetnost, medije, nove informacijske tehnologije, urbano<br />
kulturo, otroško in mladinsko kulturo, različne sodobne in eksperimentalne umetniške<br />
prakse, estetizacijo vsakdanjega življenja, politiko teles ipd; in ki poleg obravnave<br />
nacionalne kulture in kulturne dediščine izpostavljajo tudi medkulturni vidik;<br />
- iz sodobnih teorij kulture, ki kulturo konceptualizirajo po modelu jezika kot polje<br />
označevalnih praks, to pa vodi v potrebo po dodatni dimenziji kulturne vzgoje, kulturni<br />
pismenosti, ki pomeni razumevanje, kako delujejo sistemi označevanja in omogoča<br />
aktivno razbiranje pomenov.<br />
2. Status otroštva in otroka v kulturni vzgoji mora temeljiti na sodobnih konceptualizacijah<br />
otroštva, ki jih (do neke mere) podpira tudi Konvencija o otrokovih pravicah, in ki otroka<br />
pojmujejo kot enakopravnega, aktivnega, kompetentnega in ustvarjalnega pripadnika družbe<br />
in kulture. To vodi v spodbujanje otroške kulture in upoštevanje otrokovih pobud in aspiracij.<br />
3. Kulturna vzgoja ne more biti izvajana na klasičen hierarhičen, frontalni in faktografski<br />
način, prav tako kot ne more biti še ena dodatna obvezna kurikularna vsebina. Treba jo je<br />
vpeljati v že obstoječe vsebine in oblikovati take pedagoške strategije, da bo kulturna vzgoja<br />
lahko prostor otrokove avtonomnosti in ustvarjalnosti pod njemu lastnimi pogoji. Ena takih<br />
strategij je lahko igra kot univerzalen način učenja skozi aktivno in ustvarjalno udeležbo. Za<br />
33
Change language