KULTURNA VZGOJA - Mirovni inštitut

vrednotenje in spoštovanje razlik med ljudmi, kulturami in družbami. V Angliji so to
koncizno opredelili takole:
- omogočiti mladim ljudem da prepoznavajo, raziskujejo in razumejo svoje lastne kulturne
predpostavke in vrednote;
- omogočiti mladim ljudem dojeti in razumeti kulturne raznolikosti, tako, da se jim
omogoči stik s stališči, vrednotami in tradicijami drugih kultur;
- spodbujanje zgodovinske perspektive pri soočanju s sodobnimi vrednotami, torej
spoznavanje procesov in dogodkov, ki so jih oblikovali;
- omogočiti mladim ljudem razumevanje spremenljive narave kulture, njenih procesov in
potencialov za razvoj in spreminjanje. 18
To so sodobni trendi v kulturi in izobraževanju, ki temeljijo, kot bomo pokazali v
nadaljevanju, na številnih mednarodnih listinah in tudi v naših izobraževalnih kurikulih.
Na kulturno pismenost posameznika vpliva kulturni kapital, ki ga je Bourdieu
konceptualiziral po materialistični logiki ekonomskega kapitala, le da velja za neekonomske
dobrine in storitve. S konceptom kulturnega kapitala je Bourdieu poskušal pokazati, kako se
kultura prevaja v prakso. Kulturni kapital tako zajema zelo široko področje, kot so na primer
jezikovne sposobnosti, splošna kulturna zavest, estetske preference, dostop do različnih
informacij, dostop do izobraževalnih ustanov ipd. Poudarek je na tem, da je kultura (v
širokem pomenu besede) lahko moč in oblast.
Koncept je prvotno nastajal v okviru Bourdieujevih raziskav o neenakih šolskih dosežkih
otrok, ki izvirajo iz podobnih socialnih in hkrati iz različnih izobrazbenih miljejev. Hotel je
pokazati, da na šolski uspeh otrok vpliva še kaj drugega kot »naravne danosti« inteligence in
nadarjenosti. Šolski uspeh ali neuspeh, pravi Bourdieu, je bolje razumljiv v luči količine in
vrste kulturnega kapitala, ki ga posameznik prejme v svojem družinskem okolju. 19
18 National Advisory Commitee on Creative and Cultural Education, str. 48.
19 Pri predstavitvi Bourdiejevega koncepta kulturnega kapitala se opiramo na delo Culture & Power,
Swartz, str. 75–82.
17