11.01.2015 Views

KULTURNA VZGOJA - Mirovni inštitut

KULTURNA VZGOJA - Mirovni inštitut

KULTURNA VZGOJA - Mirovni inštitut

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

»Industrijska družba postavlja pred nas naraščajočo zahtevo po nenehnem<br />

menjavanju zaposlitev, zato morajo ljudje komunicirati s širšim ekonomskim in<br />

socialnim okoljem. Sposobnost takega komuniciranja zahteva pismenost in skupni<br />

jezik. (…) Oblikovanje moderne nacionalne države omogoča kompleksno<br />

komuniciranje v širokem obsegu, kar povratno spodbuja specializacijo sodobne<br />

industrijske družbe. Da bi zadostila potrebam razširjene ekonomije, moderna država<br />

razvija splošno pismenost. V jedru nacionalne države je učenje pismenosti in skupne<br />

kulture v nacionalnem sistemu izobraževanja.« 13<br />

In še:<br />

»Obvladovanje nacionalne kulture je bistveno za obvladovanje standardnega jezika v<br />

vsaki moderni naciji. Ta poudarek je pomemben za izobraževalno politiko, kajti<br />

učitelji(ce) pogosto poudarjajo vrline multikulturne vzgoje.« 14<br />

Hirsch s svojim razumevanjem kulturne pismenosti pravzaprav vpeljuje koncept nekakšne<br />

»skupne kulture«, ki ga ostro kritizira na primer Apple, saj pravi, da »namesto obnoviti<br />

skupno kulturo to pomeni izmisliti si jo«. 15 V ideji »skupne kulture« se ne posveča dovolj<br />

pozornosti kulturni heterogenosti družbe, ki črpa svoje kulturne vzorce, vsebine in prakse iz<br />

različnih koncev sveta in iz različnih imaginarijev. Kulturna pismenost je pri Hirschu<br />

usvajanje dominantne verzije privilegiranih pomenov in vednosti specifične (zahodne)<br />

kulture, ki služi krepitvi nacije in njene ekonomije. Taka opredelitev je seveda povsem v<br />

nasprotju s tem, kar na tem mestu poskušamo razvijati kot kulturno pismenost in kulturno<br />

vzgojo.<br />

Kritična in radikalna pedagogika: pomen popularne kulture<br />

Kulturno pismenost pa je mogoče razumeti v kontekstu »radikalne« oziroma »kritične<br />

pedagogike« (radical, critical pedagogy), 16 ki, zlasti skozi uvajanje popularne kulture v<br />

13 Prav tam, str. 73.<br />

14 Prav tam, str. 18.<br />

15 Apple, 1992a, str. 133.<br />

16 Glej Buckingham. Pomembne teme kritične pedagogike in hkrati naslovi klasičnih del s tega<br />

področja so Teaching as a Subversive Activity, Deschooling Society in The Pedagogy of the<br />

Oppressed. Glej tudi Pericles Trifonas (ur.), kjer gre za obravnavo kulturne politike in<br />

institucionaliziranega izobraževanja s stališča »revolucionarnih pedagogik«. Glej tudi Giroux,<br />

15

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!