Osnutek predloga Nacionalnega programa za kulturo 2012-2015
Osnutek predloga Nacionalnega programa za kulturo 2012-2015 Osnutek predloga Nacionalnega programa za kulturo 2012-2015
12 ČLOVEKOVE PRAVICE IN VAROVANJE KULTURNIH RAZNOLIKOSTI 1 Opredelitev javnega interesa Ker je skoraj tretjina členov v Ustavi RS namenjena človekovim pravicam, je zelo pomembno za življenje na območju RS, da tako ustavno ureditev, ki implicira skupne vrednote in norme sobivanja, spoštujemo in jo tudi dosledno udejanjamo na vseh področjih družbenega življenja, še posebno pa na kulturnem. Človekove pravice so moralni standard sodobnega časa na vseh področjih družbenega življenja in uvajajo novo kulturo sobivanja v različnosti. V globalnem svetu je še posebej pomembno, da je človek kot posameznik nosilec pravic, kajti le ob spoštovanju človekovih pravic globaliziran svet lahko ponuja priložnosti tudi za manjše kulture in najrazličnejše kulturne posebnosti. Le tako se namreč lahko univerzalno in partikularno dopolnjujeta in le tako je možno različnost pojmovati kot bogastvo kulturnega življenja, za kar si namerava MK prizadevati še naprej. Tudi doslej je bilo tako naravnano delovanje MK, vključno s pristojno strokovno službo in strokovno skupino, ki je kakovostno dopolnjevala sistem organiziranosti na tem področju. Poleg udejanjanja posebne skrbi za razvoj ustavno priznanih skupnosti bo MK s posebno skrbjo spremljalo tudi kulturno ustvarjanje in ohranjanje kulturne dediščine avtohtone nemško govoreče etnične skupine. Skrb zanjo je integrirana tudi v Sporazumu med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Avstrije o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti, ki je bil podpisan v letu 2007 in na podlagi katerega je bil sprejet delovni program. S posebno pozornostjo pa bo MK implementiralo tudi Deklaracijo RS o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanjih SFRJ – De PNNS z dne 1. 2. 2011. V omenjeni deklaraciji so navedeni Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Srbi in Makedonci, ki so v nekdanji skupni državi imeli dejansko in formalno konstitutivno vlogo v vseh socialističnih republikah nekdanje države. MK bo kontinuirano spremljalo in sodelovalo tudi pri aktivnostih JSKD na področju podpiranja in ustvarjanja pogojev za integracijo posameznikov in manjšinskih skupnosti v širše kulturno okolje in s priporočili pripomoglo k zagotovitvi optimalnega obravnavanja njihovih predlogov skladno z novim NPK. MK si bo nadalje prizadevalo, da bo s pomočjo mreže javnih kulturnih ustanov vsem etničnim skupinam v RS omogočilo predstavitev njihovega življenja in ustvarjanja najširši publiki in medijem. V skladu z 52. členom Ustave RS, mednarodnimi dokumenti in Akcijskim programom Vlade za invalide vzpostavljamo naslednje prioritete za invalide, ki so v javnem interesu in se upoštevajo na različnih področjih delovanja MK: – spodbujanje kulturne in umetniške ustvarjalnosti pripadnikov različnih skupin invalidov (senzorno ovirani, gibalno ovirani, osebe s poškodbo glave, osebe z motnjo v duševnem razvoju, osebe s kroničnimi boleznimi, osebe z multiplo oviranostjo in druge skupine invalidov, vključno s tistimi invalidnimi osebami, ki so pripadniki narodnih skupnosti, romske etnične skupnosti, nemško govoreče etnične skupnosti, različnih etničnih skupnosti in priseljencev); – spodbujanje sodelovanja slovenskih invalidskih organizacij in slovenskih umetnikov invalidov na kulturnih prireditvah na meddržavni, evropski oziroma mednarodni ravni in gostovanj tujih kulturno-umetniških skupin invalidov iz tujine v Republiki Sloveniji; 84
– sprejemanje in izvajanje ukrepov za izboljšanje dostopnosti javne kulturne infrastrukture za invalide (še zlasti za gibalno in za senzorno ovirane osebe); – sprejemanje in izvajanje ukrepov za zagotavljanje dostopnosti invalidov – še zlasti senzorno in gibalno oviranih – do informacij javnega značaja in informacij o slovenski kulturni dediščini; – skrb države za standardizacijo, razvoj in promocijo slovenskega znakovnega jezika za gluhe ter za razvoj in promocijo slovenske Braillove pisave za slepe in morebitnih drugih jezikov, ki jih uporabljajo posamezne skupine invalidov v komunikaciji med seboj in z okolico; – izboljšanje integrativne obravnave invalidske problematike na vseh področjih kulture in na medresorski ravni. 2 Cilji in ukrepi 1. Obravnava kulturnih pravic manjšin v širšem kontekstu človekovih pravic in varovanja kulturnih raznolikosti na MK. Ukrep 1: Razvoj programov posebne skrbi za kulturne pravice manjšin ob hkratnem spodbujanju lokalnih skupnosti k participaciji pri teh programih. Pojasnilo: Zaradi sprotnih letnih evalvacij in analiz izvajanja že obstoječih programov MK so bile že sproti uvedene nekatere izboljšave. Med njimi kaže omeniti eno najpomembnejših: pritegnitev JSKD k javni skrbi za projekte društev in zvez zelo različnih manjšinskih skupnosti, ki niso navedene v Ustavi RS, so pa nekatere skupnosti že navedene v Deklaraciji (DePNNS), ki je bila sprejeta v DZ 1. 2. 2011 in uvaja kolektivna imena: Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci, Srbi v RS (skrajšano ABČHMS). Že izvedena izboljšava je povečala možnosti za kakovostno področno in tudi območno integracijo omenjenih skupnosti, ki so organizirane v društva in zveze, in lahko pozitivno vpliva na razvojno naravnanost njihovih projektov in programov. Razvojno spodbudo potrebujejo vsi programi posebne skrbi, še posebno pa implementacija nove DePNNS in posebni program, ki je namenjen ustavno priznanim skupnostim, še zlasti, ker je v 64. členu Ustave zapisana ne le gmotna, ampak tudi moralna podpora uresničevanju njihovih pravic. Na evropski ravni je dodatno še aktualna priprava Evropskega okvira za nacionalne strategije vključevanja Romov do 2020. Čas izvedbe: stalna naloga. Ocena finančnih sredstev: dodatno 350.000,00 EUR letno (za razvoj posebnih programov manjšin, tudi programov JSKD in za delovanje posebne delovne skupine kulturnih ustvarjalcev s samostojnim statusom na MK, ki delujejo na manjšinskem področju). Odgovornost: MK, Urad za narodnosti, JSKD, MF, kulturni ustvarjalci, ki delujejo na manjšinskem področju (z uradnim statusom na MK), občine, kjer živijo pripadniki manjšin. Kazalnika: – ustanovitev posebne delovne skupine ustvarjalcev, ki delujejo na manjšinskem področju in imajo uradni samostojni status na MK, – evalvacija programov posebne skrbi za manjšine z vidika njihove razvojne naravnanosti. 85
- Page 33 and 34: Področje MMC je sestavljeno iz dve
- Page 35 and 36: 3. Portal Intermedijski napovednik.
- Page 37 and 38: 6 KNJIGA 1 Opredelitev javnega inte
- Page 39 and 40: Kazalniki: - povečanje števila pr
- Page 41 and 42: 7 KNJIŽNIČNA DEJAVNOST 1 Opredeli
- Page 43 and 44: - Pospešiti digitalizacijo domozna
- Page 45 and 46: - Uveljavitev tesnejše povezanosti
- Page 47 and 48: izobraževanja, sodelovanje z zalo
- Page 49 and 50: ˗ pomembna dva vidika: digitalizac
- Page 51 and 52: mednarodnih skladov. Možna je nadg
- Page 53 and 54: Ukrep 3: Ciljno sofinanciranje viso
- Page 55 and 56: Odgovornost: MK, lokalne skupnosti,
- Page 57 and 58: Čas izvedbe: 2012-2015. Ocena fina
- Page 59 and 60: Pojasnilo: V obdobju gospodarske re
- Page 61 and 62: 1.2 Cilji in ukrepi 1. Zagotoviti c
- Page 63 and 64: Kazalnik: izdelana strategija varst
- Page 65 and 66: Ocena finančnih sredstev: 10.000.0
- Page 67 and 68: Ukrep 8: Podpreti vzpostavitev uči
- Page 69 and 70: Kazalnika: število obnovljenih in/
- Page 71 and 72: Čas izvedbe: 2012-2015. Ocena fina
- Page 73 and 74: 2. ARHIVSKA DEJAVNOST 2.1 Opredelit
- Page 75 and 76: 2. Povečati sodelovanje pri varova
- Page 77 and 78: Ukrep 2: Restavriranje in digitaliz
- Page 79 and 80: Ocena finančnih sredstev: dodatna
- Page 81 and 82: Kazalniki: število umetnikov, ki b
- Page 83: Ukrep 2: Kontinuirano zagotavljanje
- Page 87 and 88: - izvedene izboljšave na ravni pog
- Page 89 and 90: prejemanja povratnih informacij ter
- Page 91 and 92: 8. Zagotavljanje kakovostne integra
- Page 93 and 94: v povečanem tisku za slabovidne, r
- Page 95 and 96: 12. Omogočiti zaposlovanje in izob
- Page 97 and 98: Pojasnilo: Skozi postopke sistemske
- Page 99 and 100: Ocena finančnih sredstev: vezana n
- Page 101 and 102: Pojasnilo: V okviru programske pira
- Page 103 and 104: 14 POSODOBITEV MREŽE KULTURNIH PRO
- Page 105 and 106: Kazalniki: izvedba javnega ciljnega
- Page 107 and 108: 4. Izboljšanje socialnega položaj
- Page 109 and 110: 2 Cilji in ukrepi 1. Prepoznati pom
- Page 111 and 112: - omogočiti otrokom in mladini bre
- Page 113 and 114: 5. Zagotoviti promocijo in dostopno
- Page 115 and 116: politika bo spodbujala vodstva javn
- Page 117 and 118: Ocena finančnih sredstev: v okviru
- Page 119 and 120: 17 PODPORNI SISTEMI ZA RAZVOJ KULTU
- Page 121 and 122: Kazalnik: metodološke rešitve v o
- Page 123 and 124: III. PODPORA KULTURI S SREDSTVI EVR
– sprejemanje in izvajanje ukrepov <strong>za</strong> izboljšanje dostopnosti javne kulturne<br />
infrastrukture <strong>za</strong> invalide (še zlasti <strong>za</strong> gibalno in <strong>za</strong> senzorno ovirane osebe);<br />
– sprejemanje in izvajanje ukrepov <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje dostopnosti invalidov – še zlasti<br />
senzorno in gibalno oviranih – do informacij javnega značaja in informacij o slovenski<br />
kulturni dediščini;<br />
– skrb države <strong>za</strong> standardi<strong>za</strong>cijo, razvoj in promocijo slovenskega znakovnega jezika <strong>za</strong><br />
gluhe ter <strong>za</strong> razvoj in promocijo slovenske Braillove pisave <strong>za</strong> slepe in morebitnih<br />
drugih jezikov, ki jih uporabljajo posamezne skupine invalidov v komunikaciji med<br />
seboj in z okolico;<br />
– izboljšanje integrativne obravnave invalidske problematike na vseh področjih kulture<br />
in na medresorski ravni.<br />
2 Cilji in ukrepi<br />
1. Obravnava kulturnih pravic manjšin v širšem kontekstu človekovih pravic in<br />
varovanja kulturnih raznolikosti na MK.<br />
Ukrep 1: Razvoj programov posebne skrbi <strong>za</strong> kulturne pravice manjšin ob hkratnem<br />
spodbujanju lokalnih skupnosti k participaciji pri teh programih.<br />
Pojasnilo: Zaradi sprotnih letnih evalvacij in analiz izvajanja že obstoječih programov MK so<br />
bile že sproti uvedene nekatere izboljšave. Med njimi kaže omeniti eno najpomembnejših:<br />
pritegnitev JSKD k javni skrbi <strong>za</strong> projekte društev in zvez zelo različnih manjšinskih<br />
skupnosti, ki niso navedene v Ustavi RS, so pa nekatere skupnosti že navedene v Deklaraciji<br />
(DePNNS), ki je bila sprejeta v DZ 1. 2. 2011 in uvaja kolektivna imena: Albanci, Bošnjaki,<br />
Črnogorci, Hrvati, Makedonci, Srbi v RS (skrajšano ABČHMS). Že izvedena izboljšava je<br />
povečala možnosti <strong>za</strong> kakovostno področno in tudi območno integracijo omenjenih skupnosti,<br />
ki so organizirane v društva in zveze, in lahko pozitivno vpliva na razvojno naravnanost<br />
njihovih projektov in programov. Razvojno spodbudo potrebujejo vsi programi posebne skrbi,<br />
še posebno pa implementacija nove DePNNS in posebni program, ki je namenjen ustavno<br />
priznanim skupnostim, še zlasti, ker je v 64. členu Ustave <strong>za</strong>pisana ne le gmotna, ampak tudi<br />
moralna podpora uresničevanju njihovih pravic. Na evropski ravni je dodatno še aktualna<br />
priprava Evropskega okvira <strong>za</strong> nacionalne strategije vključevanja Romov do 2020.<br />
Čas izvedbe: stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: dodatno 350.000,00 EUR letno (<strong>za</strong> razvoj posebnih programov<br />
manjšin, tudi programov JSKD in <strong>za</strong> delovanje posebne delovne skupine kulturnih<br />
ustvarjalcev s samostojnim statusom na MK, ki delujejo na manjšinskem področju).<br />
Odgovornost: MK, Urad <strong>za</strong> narodnosti, JSKD, MF, kulturni ustvarjalci, ki delujejo na<br />
manjšinskem področju (z uradnim statusom na MK), občine, kjer živijo pripadniki manjšin.<br />
Ka<strong>za</strong>lnika:<br />
– ustanovitev posebne delovne skupine ustvarjalcev, ki delujejo na manjšinskem<br />
področju in imajo uradni samostojni status na MK,<br />
– evalvacija programov posebne skrbi <strong>za</strong> manjšine z vidika njihove razvojne<br />
naravnanosti.<br />
85