Osnutek predloga Nacionalnega programa za kulturo 2012-2015

2. ARHIVSKA DEJAVNOST
2.1 Opredelitev javnega interesa
Arhivsko gradivo je kulturni spomenik. Arhivi morajo poskrbeti za varstvo arhivskega
gradiva, ki nastaja pri poslovanju javnopravnih oseb, na ravni državne uprave ali na ravni
samoupravnih lokalnih skupnosti, in predstavlja pomemben del nacionalnega spomina ter
državi, samoupravnim lokalnim skupnostim ter njihovim ustanovam in posameznikom
zagotavlja pravno varnost ne glede na nosilce, načine zapisa ali njihovo pojavnost. Dostop do
javnega arhivskega gradiva je pravica, zagotavljanje dostopa sodi med naloge javne arhivske
službe. Urejen in usklajen način upravljanja dokumentarnega in arhivskega gradiva je
pomemben za transparentnost delovanja, administrativno učinkovitost, dobro izvajanje
informacijskih storitev in zmanjševanje stroškov ter odraža tudi pravico do informiranosti in
pravne odgovornosti. V arhivski dejavnosti se zato prepletata tako zgodovinski oziroma
kulturniški pristop do varstva arhivskega gradiva kot tudi administrativni pristop glede
upravljanja dokumentov.
V javni interes na področju arhivske dejavnosti sodita predvsem skrb za varstvo arhivskega
gradiva in zagotavljanje dostopnosti arhivskega gradiva, to pomeni, da je primarno
zagotavljanje infrastrukturnih pogojev za hrambo, ustrezno upravljanje gradiva ter
omogočanje uporabe arhivskega gradiva v okviru področne zakonodaje.
2.2 Cilji in ukrepi
1. Izvajalcem javne arhivske službe zagotoviti prostorske in tehnične pogoje za varstvo
arhivskega gradiva v skladu z zakonodajo.
Ukrep 1: V okviru finančnih možnosti za izvajalce javne arhivske službe zagotoviti ustrezne
prostore za varstvo arhivskega gradiva in izvajanje javne arhivske službe z novogradnjo,
rekonstrukcijo obstoječih prostorov oziroma z zagotovitvijo dodatnih depojev, ki so ustrezno
opremljeni, zavarovani, imajo ustrezne klimatske razmere ter zadostno zmogljivost.
Pojasnilo: Temeljna naloga arhivov je varstvo arhivskega gradiva, za kar potrebujejo ustrezne
prostore za izvajanje dejavnosti in depoje, v katerih se to gradivo hrani. Brez ustreznih
prostorov za izvajanje javne arhivske službe, še zlasti depojev za hrambo arhivskega gradiva,
bodo javni arhivi izvajali naloge, ki jim jih določa zakonodaja v omejenem obsegu, ogroženo
pa bo tudi varstvo arhivskega gradiva kot kulturnega spomenika. Nujna je zagotovitev
ustreznih prostorov za naslednje arhive: Zgodovinski arhiv Ptuj, Zgodovinski arhiv Ljubljana
(Novo mesto in Ljubljana), Pokrajinski arhiv Maribor, Arhiv Republike Slovenije,
Pokrajinski arhiv Nova Gorica, Pokrajinski arhiv Koper (Zgodovinski arhiv Ptuj – adaptacija
objekta število 2 v kompleksu nekdanje vojašnice Vipava; Pokrajinski arhiv Maribor – iskanje
ustrezne lokacije za rešitev, tj. novogradnjo dovolj velikega nadomestnega objekta;
Zgodovinski arhiv Ljubljana – adaptacija prostorov v kompleksu Grm za Enoto ZAL v
Novem mestu in adaptacija ali namenska novogradnja za ZAL v Ljubljani; Arhiv Republike
Slovenije – ureditev prostorske problematike v kompleksu nekdanje vojašnice na Roški;
Pokrajinski arhiv Nova Gorica – proučiti možnost odkupa dela preostalih površin v stavbi na
73