Osnutek predloga Nacionalnega programa za kulturo 2012-2015
Osnutek predloga Nacionalnega programa za kulturo 2012-2015 Osnutek predloga Nacionalnega programa za kulturo 2012-2015
znanosti, zato bo država Slovenija zagotavljala ustrezno mesto in pomen spoznavanju umetnosti in kulture v splošnem izobraževanju na vseh stopnjah, od predšolske ravni naprej. Dolžnost države je, da prosti trg kulturnega blaga in storitev razume kot pravico Slovencev, da jim je lastna kultura dostopna pod pogoji, ki niso težji od tistih, po katerih so nam sicer dostopni blago in storitve, in da jim je dostopna vsa svetovna kultura, kakor jim je dostopen ves tehnološki in industrijski napredek. Proces globalizacije, še zlasti pa možnost instantne povezave s slovensko kulturno ponudbo vsepovsod po svetu, je že in bo v slovenski kulturni politiki trajno spremenil tradicionalno delitev slovenskega kulturnega prostora na matico, zamejstvo in izseljenstvo. Slovenski kulturni prostor je povsod; informacijska povezanost je prihodnost vseh nacionalnih kultur in državnih politik in pomeni izjemno vsebinsko razširitev pojma kulturnega prostora, posebej skupnega slovenskega kulturnega prostora. Slovenija se bo kot članica Evropske unije in v mednarodnih odnosih sploh zavzemala za tako ureditev in delovanje, ki bo zagotavljalo polno možnost razvoja slovenskega jezika in slovenske kulture, seveda ob zavedanju, da meje mojega jezika niso več meje mojega sveta. To je radikalna zareza v pojmovanje slovenske identitete in jo v veliki meri preizkuša na svetovnem odru in trgu. Takšno zavzemanje ni grožnja samobitnosti kulture ne zgodovinskemu pomenu ali socialnohistorični odločilnosti jezika in nacionalne zavesti. Tudi ni ovira današnji stopnji razvitosti slovenskega jezika, temveč mu je lahko razsodna spodbuda, kakor tudi ne pomeni oviranje prostega toka blaga in sredstev. Državo zavezuje, da ne popušča neoliberalni redukciji umetnosti na blago in storitve, razumljene kot materialne nosilce kulturnih vrednot. Dobrine, ki jih trošimo kot kulturo, niso snovni nosilci kulturnih vrednot (torej knjige, nosilci zvoka, softver itn.), marveč te vrednote same, vsebina teh nosilcev. Za ustvarjalce, pripadnike in uporabnike slovenske kulture kjer koli v svetu je prosti trg kulturnih dobrin le taka tržna ureditev, ki jim omogoča prosti dostop do teh vrednot pod enakopravnimi pogoji z ustvarjalci, pripadniki in uporabniki kultur, katerih trg je večji. Glede na to, da v globalni družbi na svetovnem spletu in nasploh s pomočjo novih medijev doseg slovenske kulture ni več prostorsko omejen in časovno zamuden, si bo Slovenija prizadevala za stalno in redno vzdrževano živo povezavo med matico in slovenskimi skupnostmi ter posamezniki v svetu. Omogočiti jim moramo lahek in razumljiv dostop do vseh spletnih mest, na katerih se bodo seznanili z vsem družbenim življenjem v Sloveniji, še posebej z živo kulturno ustvarjalnostjo. To v celoti spreminja ustaljena mnenja o rabi slovenske kulture zunaj države in opozarja na internetno, tako rekoč instantno prezentacijo in navzočnost slovenske kulture za raznorodne in raznolike globalne publike posameznih umetnostnih področij. Slovenci, ki so začasno v tujini, ali mladi rodovi slovenskih zamejcev in izseljencev v času svetovnega spleta povsem po nepotrebnem nimajo stika s kulturo mladih v matici; ker ta skrbi zgolj za kulturne vrednote, ki so se medtem pri izseljencih in zamejcih umaknile povsem v intimo, ne pa tudi za tiste kulturne vrednote, ki povezujejo mlade po svetu kot generacijsko povezane kulturne in umetniške javnosti. Kasnejšim rodovom in mladim v izseljenskih skupnostih in državah priseljevanja je treba omogočiti spletni dostop do slovenskega družbenega življenja tudi v njihovih jezikih (angleščini, španščini, nemščini itn.). Potrebujemo ukrepe za boljšo seznanjenost matične domovine s kulturo in družbeno dejavnostjo Slovencev v svetu. To implicira aktivno zunanjo politiko Slovenije v EU in svetu za vzpostavitev pogojev za lasten kulturni in družbeni razvoj. NPK je trajni nacionalni, državni in evropski dokument, zato je temeljnega značaja in pomena, saj se nanaša na celovit družbeni razvoj države, naroda in ljudi, Slovenije in 6
Slovencev, se vzpostavlja kot dokument njene trajne in prihodnje identitete in kvalitete življenja. Kot tak se ne more in ne sme obnašati kot dokument dela vlade, ki se podreja (realnim in namišljenim) političnim, ideološkim in gospodarskim prisilam, ki praviloma ogrožajo (ali vsaj zavirajo) razvoj slovenske družbe in kulture. Posledično in konkretno pa ogrožajo udejanjanje NPK. Pričujoči uvod v NPK zagovarja status temeljnosti tega dokumenta, status njegove obveze za nacionalno državo (govor je torej o nacionalnem in državnem dokumentu, njegovem javnem interesu). Hkrati opozarja na njegovo specifičnost, univerzalnost in prihodnost, predvsem pa na dolgoročno odgovornost države in politike za njegovo vsebino. Sedanji trenutek slovenskega družbenega, političnega in kulturnega življenja razvojno in celostno zastavljenemu NPK ni naklonjen: danes so priljubljeni hitri, kratkoročni, pragmatični, realistični ukrepi in realna posamična dejanja in rešitve. Zato s tem uvodom utemeljujemo tudi potrebo po ustreznem načinu dojemanja, ocenjevanja in sprejemanja tega dokumenta in poudarjamo, kako pomembno je, da državi ta dokument ni le resorski delovni plan ali predlog planiranja in porazdelitve proračunskih sredstev. Z letnicami omejena časovna trajnost NKP je operativna, izvršilna zgodnja faza vstopa v dolgoročno, zavestno, politično dojeto in javno sprejeto delovanje države v trajnostnem razvoju kulture in kulturnosti v državi oziroma v Sloveniji in med Slovenci. Dokument označuje tudi redka okoliščina, da v njegovo uresničevanje vstopamo kot ponosna in samozavestna evropska prestolnica kulture, država pa mora poskrbeti za uresničljivost te ponosne in samozavestne podobe. Dosedanji dokumenti so opredeljevali poglavitne strateške razsežnosti kulturne politike in ob vsakokrat dodanih novih vsebinah vzdrževali kontinuiteto s prejšnjimi programi. Bili so pragmatični, koristni in v veliki meri izvedljivi, narejeni za naloge, ki so prej ko slej zarisovale delokrog Ministrstva za kulturo. Za vse sta bili značilni samoumevno in uradniško urejanje in prerazporejanje sredstev in kadrov po prostoru kulture, kulturne in umetniške ustvarjalnosti, po prioritetnih nalogah kulturne politike. Svetovna, globalna prisotnost je bila v največji meri posledica evropskih zahtev, širitev polja kulture pa je prihajala iz bohotnosti kulturnih dejavnosti. Čas je torej, da se podelitev del in nalog v okviru kulturne politike in odgovornost za kulturo in kulturnost naselita v zavest vlade in dolžnost države. Med mnogimi sijajnimi zamislimi in projekti prejšnjega NPK je tudi ugotovitev, da sta bili »dve usmeritvi kulturne politike doslej premalo razvidni: medresorsko sodelovanje in sistematično povezovanje ne le ministrstev in ustanov, ampak tudi področij, za začetek vsaj kulture, znanosti in izobraževanja«. Tudi v tem uvodu še vedno ugotavljamo enako pomanjkljivost, vendar spreminjamo poudarek: ne gre za »usmeritev kulturne politike«, ampak za usmeritev in zavezo države in vladne politike, in ni pomembna razvidnost usmeritev, marveč prepričanost države o njih in učinkovito izvajanje. Reforma bo uspešnejša, če bo postopna, zato Nacionalni program za kulturo 2008–2011 ne prinaša »revolucionarnih« premikov, temveč skuša predvsem obogatiti, izboljšati ali tudi ustrezneje definirati nekatera področja, da bi se lažje odzivala na potrebe časa. Tudi v tej luči je razumljiva kontinuiteta, ki jo novi dokument ohranja z omenjenima programoma. To ne pomeni, da ne vpeljuje nekaterih strateških, dolgoročnejših novosti, kakor tudi ne, da ne zaznava sprememb, ki so očitne, a še ne dopuščajo hitrega odgovora, ali da se nanje ne odziva«. (iz NPK 2008–2011) V tem uvodu ni pretenzije, da bomo zmogli premik iz pojmovanja »dela in ciljev kulturne politike« v načrtovanje strateških razvojnih družbenih nujnosti vseh politik na področju kulture, še za celostno politiko v kulturi ne. Zato na kratko povzemamo tiste konkretne, tako rekoč stalne in nujne naloge, ki so uresničljive tudi v NKP 2012–2015, hkrati pa so tudi 7
- Page 1 and 2: NACIONALNI PROGRAM ZA KULTURO 2012-
- Page 3 and 4: BESEDA MINISTRA ZA KULTURO Pisati p
- Page 5: PREAMBULA Nacionalni kulturni progr
- Page 9 and 10: OPREDELITEV JAVNEGA INTERESA TER CI
- Page 11 and 12: V zvezi z državnim jezikom Republi
- Page 13 and 14: 4 Gojiti stik kulture v slovenšči
- Page 15 and 16: 2 Cilji in ukrepi 1. Izenačevanje
- Page 17 and 18: - sistemska ureditev mreže slovens
- Page 19 and 20: zagotavljanjem ustrezne infrastrukt
- Page 21 and 22: Vzpostaviti je treba pogoje in nač
- Page 23 and 24: Kazalniki: - število portalov za d
- Page 25 and 26: 4. Zagotavljanje ustreznih prostors
- Page 27 and 28: 4 LIKOVNA UMETNOST 1 Opredelitev ja
- Page 29 and 30: obiskovalcev MAO, število izdanih
- Page 31 and 32: Pojasnilo: Zaradi permanentnega zma
- Page 33 and 34: Področje MMC je sestavljeno iz dve
- Page 35 and 36: 3. Portal Intermedijski napovednik.
- Page 37 and 38: 6 KNJIGA 1 Opredelitev javnega inte
- Page 39 and 40: Kazalniki: - povečanje števila pr
- Page 41 and 42: 7 KNJIŽNIČNA DEJAVNOST 1 Opredeli
- Page 43 and 44: - Pospešiti digitalizacijo domozna
- Page 45 and 46: - Uveljavitev tesnejše povezanosti
- Page 47 and 48: izobraževanja, sodelovanje z zalo
- Page 49 and 50: ˗ pomembna dva vidika: digitalizac
- Page 51 and 52: mednarodnih skladov. Možna je nadg
- Page 53 and 54: Ukrep 3: Ciljno sofinanciranje viso
- Page 55 and 56: Odgovornost: MK, lokalne skupnosti,
znanosti, <strong>za</strong>to bo država Slovenija <strong>za</strong>gotavljala ustrezno mesto in pomen spoznavanju<br />
umetnosti in kulture v splošnem izobraževanju na vseh stopnjah, od predšolske ravni naprej.<br />
Dolžnost države je, da prosti trg kulturnega blaga in storitev razume kot pravico Slovencev,<br />
da jim je lastna kultura dostopna pod pogoji, ki niso težji od tistih, po katerih so nam sicer<br />
dostopni blago in storitve, in da jim je dostopna vsa svetovna kultura, kakor jim je dostopen<br />
ves tehnološki in industrijski napredek. Proces globali<strong>za</strong>cije, še zlasti pa možnost instantne<br />
pove<strong>za</strong>ve s slovensko kulturno ponudbo vsepovsod po svetu, je že in bo v slovenski kulturni<br />
politiki trajno spremenil tradicionalno delitev slovenskega kulturnega prostora na matico,<br />
<strong>za</strong>mejstvo in izseljenstvo. Slovenski kulturni prostor je povsod; informacijska pove<strong>za</strong>nost je<br />
prihodnost vseh nacionalnih kultur in državnih politik in pomeni izjemno vsebinsko razširitev<br />
pojma kulturnega prostora, posebej skupnega slovenskega kulturnega prostora. Slovenija se<br />
bo kot članica Evropske unije in v mednarodnih odnosih sploh <strong>za</strong>vzemala <strong>za</strong> tako ureditev in<br />
delovanje, ki bo <strong>za</strong>gotavljalo polno možnost razvoja slovenskega jezika in slovenske kulture,<br />
seveda ob <strong>za</strong>vedanju, da meje mojega jezika niso več meje mojega sveta. To je radikalna<br />
<strong>za</strong>re<strong>za</strong> v pojmovanje slovenske identitete in jo v veliki meri preizkuša na svetovnem odru in<br />
trgu.<br />
Takšno <strong>za</strong>vzemanje ni grožnja samobitnosti kulture ne zgodovinskemu pomenu ali<br />
socialnohistorični odločilnosti jezika in nacionalne <strong>za</strong>vesti. Tudi ni ovira današnji stopnji<br />
razvitosti slovenskega jezika, temveč mu je lahko razsodna spodbuda, kakor tudi ne pomeni<br />
oviranje prostega toka blaga in sredstev. Državo <strong>za</strong>vezuje, da ne popušča neoliberalni<br />
redukciji umetnosti na blago in storitve, razumljene kot materialne nosilce kulturnih vrednot.<br />
Dobrine, ki jih trošimo kot <strong>kulturo</strong>, niso snovni nosilci kulturnih vrednot (torej knjige, nosilci<br />
zvoka, softver itn.), marveč te vrednote same, vsebina teh nosilcev. Za ustvarjalce, pripadnike<br />
in uporabnike slovenske kulture kjer koli v svetu je prosti trg kulturnih dobrin le taka tržna<br />
ureditev, ki jim omogoča prosti dostop do teh vrednot pod enakopravnimi pogoji z ustvarjalci,<br />
pripadniki in uporabniki kultur, katerih trg je večji.<br />
Glede na to, da v globalni družbi na svetovnem spletu in nasploh s pomočjo novih medijev<br />
doseg slovenske kulture ni več prostorsko omejen in časovno <strong>za</strong>muden, si bo Slovenija<br />
pri<strong>za</strong>devala <strong>za</strong> stalno in redno vzdrževano živo pove<strong>za</strong>vo med matico in slovenskimi<br />
skupnostmi ter posamezniki v svetu. Omogočiti jim moramo lahek in razumljiv dostop do<br />
vseh spletnih mest, na katerih se bodo seznanili z vsem družbenim življenjem v Sloveniji, še<br />
posebej z živo kulturno ustvarjalnostjo. To v celoti spreminja ustaljena mnenja o rabi<br />
slovenske kulture zunaj države in opo<strong>za</strong>rja na internetno, tako rekoč instantno prezentacijo in<br />
navzočnost slovenske kulture <strong>za</strong> raznorodne in raznolike globalne publike posameznih<br />
umetnostnih področij. Slovenci, ki so <strong>za</strong>časno v tujini, ali mladi rodovi slovenskih <strong>za</strong>mejcev<br />
in izseljencev v času svetovnega spleta povsem po nepotrebnem nimajo stika s <strong>kulturo</strong> mladih<br />
v matici; ker ta skrbi zgolj <strong>za</strong> kulturne vrednote, ki so se medtem pri izseljencih in <strong>za</strong>mejcih<br />
umaknile povsem v intimo, ne pa tudi <strong>za</strong> tiste kulturne vrednote, ki povezujejo mlade po svetu<br />
kot generacijsko pove<strong>za</strong>ne kulturne in umetniške javnosti. Kasnejšim rodovom in mladim v<br />
izseljenskih skupnostih in državah priseljevanja je treba omogočiti spletni dostop do<br />
slovenskega družbenega življenja tudi v njihovih jezikih (angleščini, španščini, nemščini itn.).<br />
Potrebujemo ukrepe <strong>za</strong> boljšo seznanjenost matične domovine s <strong>kulturo</strong> in družbeno<br />
dejavnostjo Slovencev v svetu. To implicira aktivno zunanjo politiko Slovenije v EU in svetu<br />
<strong>za</strong> vzpostavitev pogojev <strong>za</strong> lasten kulturni in družbeni razvoj.<br />
NPK je trajni nacionalni, državni in evropski dokument, <strong>za</strong>to je temeljnega značaja in<br />
pomena, saj se nanaša na celovit družbeni razvoj države, naroda in ljudi, Slovenije in<br />
6
Change language