Osnutek predloga Nacionalnega programa za kulturo 2012-2015
Osnutek predloga Nacionalnega programa za kulturo 2012-2015 Osnutek predloga Nacionalnega programa za kulturo 2012-2015
9 MEDIJI 1 Opredelitev javnega interesa Varovanje javnega interesa na področju medijev je povezano predvsem z ukrepi države za zagotavljanje pluralizma medijskega prostora in raznovrstnosti medijske ponudbe. Država mora kot regulator ščititi lastniški in vsebinski pluralizem medijske krajine, krepiti avtonomijo novinarjev in urednikov in preprečevati medijske koncentracije, ki bi pomenile motnje na medijskem trgu. Prav tako mora spodbujati kulturno, idejno in geografsko raznovrstnost medijskih vsebin. Pri tem mora namenjati posebno pozornost zaščiti slovenskega jezika, zaščiti profesionalnega dela v medijih, zagotavljanju kulturne raznolikosti in spodbujanju kulturne produkcije. Raznovrstnost in raznolikost medijskih vsebin se zagotavlja z državnimi pomočmi (aktivne spodbude države), medtem ko gre pri pluralizaciji za reakcijo na delovanje trga in popravljanje negativnih učinkov, zlasti glede koncentracije lastništva medijev. Sofinanciranje programskih vsebin medijev povzroča številne probleme, tako pri odločanju o razdelitvi sredstev kakor tudi pri ugotavljanju, ali so državne pomoči dejansko dosegle predvidene cilje. Prav tako so izdajatelji vedno znova v negotovosti, saj ne morejo računati na dolgoročno pomoč. Glede na to, da Zakon o medijih, ki je med drugim urejal tudi to problematiko, v Državnem zboru ni dobil podpore, bo ostalo pri sedanji obliki državne pomoči, saj pomeni vsaj minimalno pomoč medijem, ki bi se brez nje znašli v eksistenčnih težavah. Le tako je namreč možno ohranjati deleže izvirnih medijskih vsebin, spodbujati neodvisno avtorsko produkcijo in s tem vsaj delno vplivati na krepitev socialnega položaja ustvarjalcev medijskih vsebin. Tiskani mediji trenutno najbolj občutijo krizne razmere, ki so po eni strani posledica splošne ekonomske recesije, po drugi pa tehnološkega razvoja. Le-ta bo verjetno že v bližnji prihodnosti pripeljal do konverzije medijev, sedaj pa ta proces najbolj škodi tisku, in sicer s selitvijo bralcev na spletne strani in druge digitalizirane medije ter posledično z upadom deleža oglaševanja. Ob tem moramo poudariti, da so tiskani mediji v vrhu produkcije izvirnih novinarskih vsebin in s tem povezano tudi največji zaposlovalci novinarjev kot nosilcev avtonomije in raznolikosti medijev. 2 Cilji in ukrepi 1. Zagotavljati ustvarjanje in distribucijo medijskih vsebin, ki so pomembne za uresničevanje pravice do javnega obveščanja in obveščenosti vseh državljanov ali prebivalcev Republike Slovenije, Slovencev po svetu in v sosednjih državah. Ukrep: Prispevati h kontinuirani produkciji in razširjanju radijskih in televizijskih programov oziroma medijskih vsebin z vseh področij družbenega življenja z zagotavljanjem stabilnega financiranja Radiotelevizije Slovenija in hkrati zakonsko zagotoviti svobodo razširjanja medijskih vsebin iz drugih držav. Pojasnilo: Glede na bistven upad sredstev iz oglaševanja je nujna državna pomoč medijem na podlagi javnih razpisov. Prenos Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah v slovensko zakonodajo pa bo tudi zagotovil svoboden pretok medijskih vsebin v evropskem prostoru. 56
Čas izvedbe: 2012–2015. Ocena finančnih sredstev: v okviru proračunskih sredstev za izvajanje Zakona o medijih (3 mio EUR letno). Odgovornost: MK. Kazalniki: – povečanje obsega programskih vsebin medijev, ki so nastale v lastni produkciji na letni ravni, – povečanje števila medijskih vsebin, namenjenih posameznim ciljnim skupinam, – povečanje števila regionalnih medijskih vsebin. 2. Spodbujati nastajanje medijskih vsebin, ki so pomembne za ohranjanje in promoviranje slovenskega jezika in kulture, širiti vedenje o drugih kulturah, ki so zastopane v Sloveniji. Ukrep: Uveljaviti prednostne kriterije za obravnavo vsebin o kulturni ustvarjalnosti ter svobodi umetniškega ustvarjanja v okviru javnih razpisov na podlagi Zakona o medijih. Pojasnilo: V okviru rednih letnih razpisov za sofinanciranje programskih vsebin medijev morajo dobiti posebno težo kriteriji, s katerimi se ohranjajo in promovirajo slovenski jezik in slovenska kulturna ustvarjalnost, neodvisna avtorska produkcija in produkcije vsebin, s katerimi se varujejo in spodbujajo raznolikosti kulturnih izrazov. Čas izvedbe: 2012–2015. Ocena finančnih sredstev: v okviru proračunskih sredstev za izvajanje Zakona o medijih (300.000 EUR letno). Odgovornost: MK. Kazalniki: – povečanje obsega medijskih vsebin, ki imajo pomen za slovenski jezik in kulturo, na letnem nivoju, – povečanje obsega medijskih vsebin, ki spodbujajo kulturno raznolikost, na letnem nivoju, – povečanje obsega predvajanih del neodvisnih producentov v radijskih in televizijskih programih na letnem nivoju. 3. Utrjevati novinarsko strokovnost, razvoj raziskovalnega novinarstva in zahtevnejših novinarskih žanrov. Ukrep: V okviru javnih razpisov na podlagi Zakona o medijih nameniti posebno pozornost medijskim vsebinam, ki so plod raziskovalnega novinarstva in drugega zahtevnejšega novinarskega dela. Pojasnilo: Utrjevanje novinarske strokovnosti, izobraževanje novinarjev za nova profesionalna, zlasti tehnološka znanja, za spodbujanje institutov novinarske avtonomije bi bilo nujno za razvoj slovenske medijske krajine. V okviru obstoječih razpisov bo zato država 57
- Page 5 and 6: PREAMBULA Nacionalni kulturni progr
- Page 7 and 8: Slovencev, se vzpostavlja kot dokum
- Page 9 and 10: OPREDELITEV JAVNEGA INTERESA TER CI
- Page 11 and 12: V zvezi z državnim jezikom Republi
- Page 13 and 14: 4 Gojiti stik kulture v slovenšči
- Page 15 and 16: 2 Cilji in ukrepi 1. Izenačevanje
- Page 17 and 18: - sistemska ureditev mreže slovens
- Page 19 and 20: zagotavljanjem ustrezne infrastrukt
- Page 21 and 22: Vzpostaviti je treba pogoje in nač
- Page 23 and 24: Kazalniki: - število portalov za d
- Page 25 and 26: 4. Zagotavljanje ustreznih prostors
- Page 27 and 28: 4 LIKOVNA UMETNOST 1 Opredelitev ja
- Page 29 and 30: obiskovalcev MAO, število izdanih
- Page 31 and 32: Pojasnilo: Zaradi permanentnega zma
- Page 33 and 34: Področje MMC je sestavljeno iz dve
- Page 35 and 36: 3. Portal Intermedijski napovednik.
- Page 37 and 38: 6 KNJIGA 1 Opredelitev javnega inte
- Page 39 and 40: Kazalniki: - povečanje števila pr
- Page 41 and 42: 7 KNJIŽNIČNA DEJAVNOST 1 Opredeli
- Page 43 and 44: - Pospešiti digitalizacijo domozna
- Page 45 and 46: - Uveljavitev tesnejše povezanosti
- Page 47 and 48: izobraževanja, sodelovanje z zalo
- Page 49 and 50: ˗ pomembna dva vidika: digitalizac
- Page 51 and 52: mednarodnih skladov. Možna je nadg
- Page 53 and 54: Ukrep 3: Ciljno sofinanciranje viso
- Page 55: Odgovornost: MK, lokalne skupnosti,
- Page 59 and 60: Pojasnilo: V obdobju gospodarske re
- Page 61 and 62: 1.2 Cilji in ukrepi 1. Zagotoviti c
- Page 63 and 64: Kazalnik: izdelana strategija varst
- Page 65 and 66: Ocena finančnih sredstev: 10.000.0
- Page 67 and 68: Ukrep 8: Podpreti vzpostavitev uči
- Page 69 and 70: Kazalnika: število obnovljenih in/
- Page 71 and 72: Čas izvedbe: 2012-2015. Ocena fina
- Page 73 and 74: 2. ARHIVSKA DEJAVNOST 2.1 Opredelit
- Page 75 and 76: 2. Povečati sodelovanje pri varova
- Page 77 and 78: Ukrep 2: Restavriranje in digitaliz
- Page 79 and 80: Ocena finančnih sredstev: dodatna
- Page 81 and 82: Kazalniki: število umetnikov, ki b
- Page 83 and 84: Ukrep 2: Kontinuirano zagotavljanje
- Page 85 and 86: - sprejemanje in izvajanje ukrepov
- Page 87 and 88: - izvedene izboljšave na ravni pog
- Page 89 and 90: prejemanja povratnih informacij ter
- Page 91 and 92: 8. Zagotavljanje kakovostne integra
- Page 93 and 94: v povečanem tisku za slabovidne, r
- Page 95 and 96: 12. Omogočiti zaposlovanje in izob
- Page 97 and 98: Pojasnilo: Skozi postopke sistemske
- Page 99 and 100: Ocena finančnih sredstev: vezana n
- Page 101 and 102: Pojasnilo: V okviru programske pira
- Page 103 and 104: 14 POSODOBITEV MREŽE KULTURNIH PRO
- Page 105 and 106: Kazalniki: izvedba javnega ciljnega
9 MEDIJI<br />
1 Opredelitev javnega interesa<br />
Varovanje javnega interesa na področju medijev je pove<strong>za</strong>no predvsem z ukrepi države <strong>za</strong><br />
<strong>za</strong>gotavljanje pluralizma medijskega prostora in raznovrstnosti medijske ponudbe. Država<br />
mora kot regulator ščititi lastniški in vsebinski pluralizem medijske krajine, krepiti<br />
avtonomijo novinarjev in urednikov in preprečevati medijske koncentracije, ki bi pomenile<br />
motnje na medijskem trgu. Prav tako mora spodbujati kulturno, idejno in geografsko<br />
raznovrstnost medijskih vsebin. Pri tem mora namenjati posebno pozornost <strong>za</strong>ščiti<br />
slovenskega jezika, <strong>za</strong>ščiti profesionalnega dela v medijih, <strong>za</strong>gotavljanju kulturne raznolikosti<br />
in spodbujanju kulturne produkcije.<br />
Raznovrstnost in raznolikost medijskih vsebin se <strong>za</strong>gotavlja z državnimi pomočmi (aktivne<br />
spodbude države), medtem ko gre pri plurali<strong>za</strong>ciji <strong>za</strong> reakcijo na delovanje trga in<br />
popravljanje negativnih učinkov, zlasti glede koncentracije lastništva medijev.<br />
Sofinanciranje programskih vsebin medijev povzroča številne probleme, tako pri odločanju o<br />
razdelitvi sredstev kakor tudi pri ugotavljanju, ali so državne pomoči dejansko dosegle<br />
predvidene cilje. Prav tako so izdajatelji vedno znova v negotovosti, saj ne morejo računati na<br />
dolgoročno pomoč. Glede na to, da Zakon o medijih, ki je med drugim urejal tudi to<br />
problematiko, v Državnem zboru ni dobil podpore, bo ostalo pri sedanji obliki državne<br />
pomoči, saj pomeni vsaj minimalno pomoč medijem, ki bi se brez nje znašli v eksistenčnih<br />
težavah. Le tako je namreč možno ohranjati deleže izvirnih medijskih vsebin, spodbujati<br />
neodvisno avtorsko produkcijo in s tem vsaj delno vplivati na krepitev socialnega položaja<br />
ustvarjalcev medijskih vsebin.<br />
Tiskani mediji trenutno najbolj občutijo krizne razmere, ki so po eni strani posledica splošne<br />
ekonomske recesije, po drugi pa tehnološkega razvoja. Le-ta bo verjetno že v bližnji<br />
prihodnosti pripeljal do konverzije medijev, sedaj pa ta proces najbolj škodi tisku, in sicer s<br />
selitvijo bralcev na spletne strani in druge digitalizirane medije ter posledično z upadom<br />
deleža oglaševanja. Ob tem moramo poudariti, da so tiskani mediji v vrhu produkcije izvirnih<br />
novinarskih vsebin in s tem pove<strong>za</strong>no tudi največji <strong>za</strong>poslovalci novinarjev kot nosilcev<br />
avtonomije in raznolikosti medijev.<br />
2 Cilji in ukrepi<br />
1. Zagotavljati ustvarjanje in distribucijo medijskih vsebin, ki so pomembne <strong>za</strong><br />
uresničevanje pravice do javnega obveščanja in obveščenosti vseh državljanov ali<br />
prebivalcev Republike Slovenije, Slovencev po svetu in v sosednjih državah.<br />
Ukrep: Prispevati h kontinuirani produkciji in razširjanju radijskih in televizijskih programov<br />
oziroma medijskih vsebin z vseh področij družbenega življenja z <strong>za</strong>gotavljanjem stabilnega<br />
financiranja Radiotelevizije Slovenija in hkrati <strong>za</strong>konsko <strong>za</strong>gotoviti svobodo razširjanja<br />
medijskih vsebin iz drugih držav.<br />
Pojasnilo: Glede na bistven upad sredstev iz oglaševanja je nujna državna pomoč medijem na<br />
podlagi javnih razpisov. Prenos Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah v slovensko<br />
<strong>za</strong>konodajo pa bo tudi <strong>za</strong>gotovil svoboden pretok medijskih vsebin v evropskem prostoru.<br />
56
Change language