Osnutek predloga Nacionalnega programa za kulturo 2012-2015

PREAMBULA
Nacionalni kulturni program (v nadaljevanju NKP) je temeljni razvojni dokument slovenske
družbe in Slovenije kot države, njena programska/programatska odločitev in strateška zaveza,
ki obvezuje slovensko politiko kot celoto. Kot tak je dokument države in vseh njenih organov,
ne samo vlade in ne enega samega ministrstva. Pomemben in nujen v pojmovanju
nacionalnega programa in javnega interesa na področju kulture je premik od razmisleka, ki
skrbi za realizacijo NKP banalno skrči na program dela posameznega resorja v boju za
proračunska sredstva. NPK je več, je strateški dokument, ki predstavlja odločilno fazo
dolgoročnega razvoja slovenske družbe in Slovenije kot države, se pravi programski
dokument vlade, opozicije in civilne družbe, ljudi kot ustvarjalcev, organizatorjev in
porabnikov kulturnih dobrin. Visoka kulturna zavest in zlasti tudi samozavest sta nujni za vse
družbene sfere, za njihov razvoj, in pogoj za ustvarjalno sodelovanje v sodobni družbi.
Kulturnost kot udejanjena vrednota prežema vse druge družbene dejavnosti in družbeno
življenje v celoti; ljudje že financirajo ali sofinancirajo mnoge oblike umetnostne
ustvarjalnosti, obstajajo pozitivni zgledi, kako kultura prežema druge družbene dejavnosti, in
tudi v gospodarstvu (nedružbenih področjih) je kulture veliko, vsekakor več, kot kaže površen
pogled. Skrb za kulturno ustvarjalnost, avtorstvo in intelektualno lastnino ni predvsem
finančno in pravno-etično skrbništvo nad ljubiteljskimi, profesionalnimi, kolektivnimi in
individualnimi sposobnostmi, željami in talenti, temveč njihovo državno koordinirano
razvojno spodbujanje.
Tradicionalna opredelitev pojma kulturna dediščina razume ohranjanje dediščine kot nalogo
MK, v resnici pa ta vse bolj postaja okoljska, prostorska, lokalna in univerzalna naloga in
dejavnost organizirane države. Prav tako je tudi znanost področje kulture in korak v
civiliziranost in zato vse bolj pomembna določilnica nove identitete. Že zdaj nekateri od
omenjenih podsistemov ali sektorjev niso bili le skrb enega samega ministrstva. Naloga
države je, da vzpostavi kar najbolj premišljeno, učinkovito in trajnostno veljavno delitev dela
oziroma sodelovanja med ministrstvi za vzgojo in izobraževanje, visoko šolstvo in znanost,
okolje in prostor, kmetijstvo, turizem, gospodarstvo, pravosodje in zunanje zadeve. Ne gre
samo za predvidljive in modno aktualne sinergijske učinke, ki kljub vsemu omogočajo
razpršenosti, razdrobljenosti, možnosti skrivanja pred nalogami in odgovornostmi, socialno
mimikrijo, nepovezanosti in posledično neučinkovitosti, ampak za vzpostavitev podlage za
sonaravno oblikovanje kulturnosti, omike, civilizacijskih prednosti in nacionalne samozavesti.
Za sodobno upravljanje in razvijanje politik prihodnosti je nujno celovito pojmovanje
nacionalne kulture in javnega interesa, ki uspeva z učinkovitim medresorskim sodelovanjem,
večjo transparentnostjo dela in jasnimi pristojnostmi ter osebno odgovornostjo. Zato je
dolžnost slovenske politike, da se na kulturo in NKP ne spomni le deklarativno ob praznikih,
ampak se ob vsakem dokumentu in ukrepu vpraša tudi o njegovi kulturni razsežnosti in
posledicah za slovensko kulturo in družbo.
Družba je v globalni ekonomski krizi, institucionalni krizi Evropske unije in splošni družbeni
in moralni krizi – in slovenska družba ni izvzeta. Ekonomsko in finančno krizo in vse
družbene tegobe si kultura deli z drugimi družbenimi sferami in s precejšnjim delom
globaliziranega sveta. NKP kot strateški dokument državi ne le nalaga skrb, marveč jo
zavezuje k vzpostavljanju mednarodnih ekonomskih in institucionalnih pogojev za
samostojen kulturni razvoj Slovenije in Slovencev, za ohranjanje identitete in oblikovanje
novih načinov in oblik izražanja identitetne skupnosti v globalnih in komunikacijsko novih,
bolj odprtih, soodvisnih in med seboj veliko bolj prežetih družbenih prostorih. Temeljni
pogoji za kvalitetno rabo vseh teh možnosti so v polju kulture, vzgoje, izobraževanja in
5