Osnutek predloga Nacionalnega programa za kulturo 2012-2015
Osnutek predloga Nacionalnega programa za kulturo 2012-2015 Osnutek predloga Nacionalnega programa za kulturo 2012-2015
– Vsebinska krepitev javnega zavoda Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO), ki naj se razvija v osrednje nacionalno središče in ključno ustanovo za področje arhitekture in oblikovanja v Sloveniji. – Prizadevanja za vključitev javnih arhitekturnih in urbanističnih ter oblikovalskih natečajev v vse sektorje vladne politike. – Evidentiranje sodobnejše arhitekture, krajinskih ureditev in urbanističnih potez, ustrezno ščitenih pred neprimernimi posegi ter evidentiranje sodobnejšega oblikovanja in skrb za njegovo strokovno hranjenje in predstavljanje v domačem in mednarodnem prostoru. Pojasnilo: Glede na širok razpon ustvarjalnih praks likovne umetnosti se področji arhitektura 1 (s krajinsko arhitekturo in urbanizmom) in oblikovanje kljub temu, da jih je zgodovina umetnosti vsa stoletja obravnavala skupaj s slikarstvom in kiparstvom, zaradi svojih specifik od njih toliko razlikujeta, da potrebujeta posebno obravnavo. S strokovnega vidika je velikokrat sporna uporaba enake metodologije in vrednotenja pri obravnavi njunega položaja in vloge v sodobni družbi, kar je posebej težavno pri razpisih MK, prek katerih ta sofinancira mednarodno in nacionalno pomembne kulturne projekte. Arhitektura in urejanje prostora ter oblikovanje so bolj kot druga področja likovne umetnosti neposredno odvisni od ekonomskih in političnih razmer, zato si stroka težje zagotavlja potrebno avtonomijo in vpliv v družbi. Dosje Arhitektura v povezavi s trajnostnim razvojem, ki ga je kot članica EU podpisala tudi Slovenija, arhitekturo in oblikovanje prostora postavlja med ključne dejavnike za kakovost bivanja, uspešnost razvoja mest, njihovo raznolikost in konkurenčnost. Slovenski prostor z naselji, s stavbami in krajino je temeljni pojav zgodovine, kulture in življenja v Sloveniji. Predstavlja najbolj opazen način izražanja v vsakdanjem življenju državljanov. V javni interes na področju arhitekture zato sodijo vse zvrsti s področja načrtovanja prostora: arhitektura, krajinska arhitektura in urbanizem. Tudi oblikovanje, ki smo ga vso zgodovino obravnavali v okviru umetnostne zgodovine pod imenom umetna obrt, predstavlja pomembno področje ustvarjalnosti, saj posebej neposredno nagovarja širok krog prebivalstva in je ob arhitekturi najbolj opazno v vsakdanjem življenju. V javni interes na področju oblikovanja sodijo vse zvrsti: grafično, unikatno oblikovanje, vizualne komunikacije in industrijsko oblikovanje. Splošni cilj je povečati izobrazbeno raven na področju prostorske kulture (arhitekture, krajinske arhitekture, urbanizma) in na področju oblikovanja (industrijskega, grafičnega in unikatnega oblikovanja ter vizualnih komunikacij), ju popularizirati na vseh ravneh: od izobraževanja do raziskovanja in prestavljanja dobrih praks ter povečati njuno prepoznavnost v domačem in mednarodnem okolju. Čas izvedbe: nova stalna naloga. Ocena finančnih sredstev: nova sredstva v višini 600.000 € letno za nove programe in projekte ter 500.000 € letno za novi Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO). Odgovornost: MK, MOP, MAO, Društvo arhitektov Ljubljana (DAL), Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS). Kazalniki: število tematskih in problemsko zastavljenih razstav in zbirk, število in odzivnost obiskovalcev, število popularizacijskih programov in izobraževalnih prireditev za posamezna ciljna občinstva, število prejemnikov delovnih štipendij in rezidenčnih udeležb, število 1 Poimenovanje področja arhitekture in oblikovanja vedno vključuje tudi krajinsko arhitekturo in urbanizem. 28
obiskovalcev MAO, število izdanih publikacij s področja arhitekture in oblikovanja, število mednarodnih projektov in koprodukcij, število realiziranih javnih stavb in prostorskih ureditev, katerih rešitve so bile pridobljene na javnih arhitekturnih natečajih, število in vrsta javnih oblikovalskih natečajev, dvig splošne kakovosti javnih stavb. 2. Okrepitev strokovnih društev s področja likovne umetnosti. Ukrepi: Reorganizacija sedanjih struktur, okrepitev in posodobitev obstoječih nacionalnih stanovskih društev, vključitev v mrežo nevladnih organizacij ter vzpostavitev permanentnega sodelovanja na različnih področjih in ravneh. Pojasnilo: Analiza stanja na področju kulture je pokazala ugodne rezultate permanentnega sodelovanja z nevladnimi organizacijami v produkciji in promociji sodobne likovne umetnosti. Kljub velikim premikom, kamor sodi predvsem stalen dialog z Asociacijo nevladnih organizacij, stanje še ni najbolj ugodno. Za večji napredek bi potrebovali vzpostavitev mreže nevladnih organizacij, ki deluje le na področju kulture in je zmožna znotraj razdrobljenih interesnih skupin formirati reprezentančne predstavnike, ki bodo zastopali interese vseh nevladnih organizacij, po potrebi izvesti notranjo diferenciacijo po področjih in potrebah ter tudi položaju in vplivnem območju. Najpomembnejši cilj je posodobitev in okrepitev strokovnih društev na nacionalni ravni, saj tako ugotovitve MK kot izvajalcev in ustvarjalcev s področja likovne umetnosti zaznavajo počasen propad nekdaj vplivnih stanovskih združenj kot enega najusodnejših razlogov za slab položaj in vlogo stroke v javnosti. Glede na koncept, obliko organiziranja in tradicijo so strokovna društva za posamezna ožja področja (likovna umetnost, arhitektura, oblikovanje) edini varuhi ustvarjalne svobode in strokovne korektnosti ter ščitijo interese svojih članov in stroke, zato so ob nujni posodobitvi tudi najprimernejši sogovorniki v družbi. Čas izvedbe: stalna naloga. Ocena finančnih sredstev: dodatnih 1.200.000 €. Odgovornost: MK, DAL, Društvo oblikovalcev Slovenije (DOS), Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU). Kazalniki: število in vrsta vključenih nevladnih organizacij ter njihova razpršenost po vsej Sloveniji, položaj osrednjih strokovnih društev na področju likovne umetnosti, število njihovih članov ter število in vrsta pobud za izboljšanje stanja na področju likovne umetnosti v Sloveniji, število in vrsta povezav s sorodnimi nevladnimi organizacijami v mednarodnem prostoru. 3. Izboljšanje dostopnosti javne kulturne infrastrukture na podlagi sodelovanja med nevladnimi organizacijami, ki delujejo v javnem interesu na področju kulture, ter muzejskimi ustanovami z javno infrastrukturo. Ukrep: Zakonsko regulirano soorganizatorstvo pri tistih javnih zavodih, ki jim stroške za investicijsko vzdrževanje, opremo, splošne stroške delovanja in stroške dela zagotavlja država (za občinske priporočilo). Pojasnilo: V primeru soorganizatorstva med javnimi zavodi in nevladnimi organizacijami ter posamezniki pogosto ugotavljamo, da so drugi, ki večinoma nimajo svojih razstavnih prostorov, v neenakopravnem položaju, saj morajo sprejeti vse pogoje. Težave imajo tudi 29
- Page 1 and 2: NACIONALNI PROGRAM ZA KULTURO 2012-
- Page 3 and 4: BESEDA MINISTRA ZA KULTURO Pisati p
- Page 5 and 6: PREAMBULA Nacionalni kulturni progr
- Page 7 and 8: Slovencev, se vzpostavlja kot dokum
- Page 9 and 10: OPREDELITEV JAVNEGA INTERESA TER CI
- Page 11 and 12: V zvezi z državnim jezikom Republi
- Page 13 and 14: 4 Gojiti stik kulture v slovenšči
- Page 15 and 16: 2 Cilji in ukrepi 1. Izenačevanje
- Page 17 and 18: - sistemska ureditev mreže slovens
- Page 19 and 20: zagotavljanjem ustrezne infrastrukt
- Page 21 and 22: Vzpostaviti je treba pogoje in nač
- Page 23 and 24: Kazalniki: - število portalov za d
- Page 25 and 26: 4. Zagotavljanje ustreznih prostors
- Page 27: 4 LIKOVNA UMETNOST 1 Opredelitev ja
- Page 31 and 32: Pojasnilo: Zaradi permanentnega zma
- Page 33 and 34: Področje MMC je sestavljeno iz dve
- Page 35 and 36: 3. Portal Intermedijski napovednik.
- Page 37 and 38: 6 KNJIGA 1 Opredelitev javnega inte
- Page 39 and 40: Kazalniki: - povečanje števila pr
- Page 41 and 42: 7 KNJIŽNIČNA DEJAVNOST 1 Opredeli
- Page 43 and 44: - Pospešiti digitalizacijo domozna
- Page 45 and 46: - Uveljavitev tesnejše povezanosti
- Page 47 and 48: izobraževanja, sodelovanje z zalo
- Page 49 and 50: ˗ pomembna dva vidika: digitalizac
- Page 51 and 52: mednarodnih skladov. Možna je nadg
- Page 53 and 54: Ukrep 3: Ciljno sofinanciranje viso
- Page 55 and 56: Odgovornost: MK, lokalne skupnosti,
- Page 57 and 58: Čas izvedbe: 2012-2015. Ocena fina
- Page 59 and 60: Pojasnilo: V obdobju gospodarske re
- Page 61 and 62: 1.2 Cilji in ukrepi 1. Zagotoviti c
- Page 63 and 64: Kazalnik: izdelana strategija varst
- Page 65 and 66: Ocena finančnih sredstev: 10.000.0
- Page 67 and 68: Ukrep 8: Podpreti vzpostavitev uči
- Page 69 and 70: Kazalnika: število obnovljenih in/
- Page 71 and 72: Čas izvedbe: 2012-2015. Ocena fina
- Page 73 and 74: 2. ARHIVSKA DEJAVNOST 2.1 Opredelit
- Page 75 and 76: 2. Povečati sodelovanje pri varova
- Page 77 and 78: Ukrep 2: Restavriranje in digitaliz
– Vsebinska krepitev javnega <strong>za</strong>voda Muzej <strong>za</strong> arhitekturo in oblikovanje (MAO), ki naj<br />
se razvija v osrednje nacionalno središče in ključno ustanovo <strong>za</strong> področje arhitekture<br />
in oblikovanja v Sloveniji.<br />
– Pri<strong>za</strong>devanja <strong>za</strong> vključitev javnih arhitekturnih in urbanističnih ter oblikovalskih<br />
natečajev v vse sektorje vladne politike.<br />
– Evidentiranje sodobnejše arhitekture, krajinskih ureditev in urbanističnih potez,<br />
ustrezno ščitenih pred neprimernimi posegi ter evidentiranje sodobnejšega oblikovanja<br />
in skrb <strong>za</strong> njegovo strokovno hranjenje in predstavljanje v domačem in mednarodnem<br />
prostoru.<br />
Pojasnilo: Glede na širok razpon ustvarjalnih praks likovne umetnosti se področji arhitektura 1<br />
(s krajinsko arhitekturo in urbanizmom) in oblikovanje kljub temu, da jih je zgodovina<br />
umetnosti vsa stoletja obravnavala skupaj s slikarstvom in kiparstvom, <strong>za</strong>radi svojih specifik<br />
od njih toliko razlikujeta, da potrebujeta posebno obravnavo. S strokovnega vidika je<br />
velikokrat sporna uporaba enake metodologije in vrednotenja pri obravnavi njunega položaja<br />
in vloge v sodobni družbi, kar je posebej težavno pri razpisih MK, prek katerih ta sofinancira<br />
mednarodno in nacionalno pomembne kulturne projekte. Arhitektura in urejanje prostora ter<br />
oblikovanje so bolj kot druga področja likovne umetnosti neposredno odvisni od ekonomskih<br />
in političnih razmer, <strong>za</strong>to si stroka težje <strong>za</strong>gotavlja potrebno avtonomijo in vpliv v družbi.<br />
Dosje Arhitektura v pove<strong>za</strong>vi s trajnostnim razvojem, ki ga je kot članica EU podpisala tudi<br />
Slovenija, arhitekturo in oblikovanje prostora postavlja med ključne dejavnike <strong>za</strong> kakovost<br />
bivanja, uspešnost razvoja mest, njihovo raznolikost in konkurenčnost.<br />
Slovenski prostor z naselji, s stavbami in krajino je temeljni pojav zgodovine, kulture in<br />
življenja v Sloveniji. Predstavlja najbolj opazen način izražanja v vsakdanjem življenju<br />
državljanov. V javni interes na področju arhitekture <strong>za</strong>to sodijo vse zvrsti s področja<br />
načrtovanja prostora: arhitektura, krajinska arhitektura in urbanizem.<br />
Tudi oblikovanje, ki smo ga vso zgodovino obravnavali v okviru umetnostne zgodovine pod<br />
imenom umetna obrt, predstavlja pomembno področje ustvarjalnosti, saj posebej neposredno<br />
nagovarja širok krog prebivalstva in je ob arhitekturi najbolj opazno v vsakdanjem življenju.<br />
V javni interes na področju oblikovanja sodijo vse zvrsti: grafično, unikatno oblikovanje,<br />
vizualne komunikacije in industrijsko oblikovanje.<br />
Splošni cilj je povečati izobrazbeno raven na področju prostorske kulture (arhitekture,<br />
krajinske arhitekture, urbanizma) in na področju oblikovanja (industrijskega, grafičnega in<br />
unikatnega oblikovanja ter vizualnih komunikacij), ju popularizirati na vseh ravneh: od<br />
izobraževanja do raziskovanja in prestavljanja dobrih praks ter povečati njuno prepoznavnost<br />
v domačem in mednarodnem okolju.<br />
Čas izvedbe: nova stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: nova sredstva v višini 600.000 € letno <strong>za</strong> nove programe in<br />
projekte ter 500.000 € letno <strong>za</strong> novi Muzej <strong>za</strong> arhitekturo in oblikovanje (MAO).<br />
Odgovornost: MK, MOP, MAO, Društvo arhitektov Ljubljana (DAL), Zbornica <strong>za</strong><br />
arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS).<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: število tematskih in problemsko <strong>za</strong>stavljenih razstav in zbirk, število in odzivnost<br />
obiskovalcev, število populari<strong>za</strong>cijskih programov in izobraževalnih prireditev <strong>za</strong> posamezna<br />
ciljna občinstva, število prejemnikov delovnih štipendij in rezidenčnih udeležb, število<br />
1 Poimenovanje področja arhitekture in oblikovanja vedno vključuje tudi krajinsko arhitekturo in urbanizem.<br />
28