Osnutek predloga Nacionalnega programa za kulturo 2012-2015
Osnutek predloga Nacionalnega programa za kulturo 2012-2015 Osnutek predloga Nacionalnega programa za kulturo 2012-2015
Ocena finančnih sredstev: cilj v tej fazi nima finančnih posledic – gre za medresorsko sodelovanje, postopki so del rednih delovnih nalog ministrstev. Odgovornost: MK, SAZAS, IPF, Urad RS za intelektualno lastnino, Vlada RS. Kazalnik: evidence razdeljevanja sredstev z naslova avtorskih in sorodnih pravic. Ukrep 2: Spodbujanje ustreznega posredovanja kakovostnih glasbenih produkcij in podpora Slovenskemu glasbenoinformacijskemu centru in drugim bazam podatkov za dosego najširše dostopnosti zainteresirane javnosti. Pojasnilo: Kakovostne in raznolike slovenske glasbene zvrsti oz. prakse so v domačem javnem medijskem prostoru slabo zastopane. Ustrezna podpora javnih medijev predstavlja enega ključnih spodbujevalcev ohranjanja in razvoja slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti ter njunega položaja v tržnem prostoru, zato je treba storiti korak naprej v spodbujanju medijske pozornosti za posredovanje kakovostnih in raznolikih glasbenih vsebin slovenskih glasbenih ustvarjalcev in izvajalcev. Ustrezna medijska podpora zadeva tudi usposabljanja glasbenih urednikov, teoretikov, kritikov in publicistov. SIGIC deluje kot osrednji slovenski glasbeni portal. Za njegovo rast in širitev programa bo potrebna ustrezna podpora MK. Čas izvedbe: 2012–2015. Ocena finančnih sredstev: 150.000 EUR na leto. Odgovornost: MK, RTVS, SIGIC. Kazalnika: – zagotavljanje ustreznega načina financiranja za razvoj programov, vzdrževanja informacijskih baz, promocije in drugih strateških nalog SIGIC, – število projektov poklicnega usposabljanja in štipendiranja na področju izobraževanja glasbenih urednikov, teoretikov, kritikov in publicistov. Ukrep 3: Spodbujanje rabe sodobnih in inovativnih pristopov na področju založniške dejavnosti, ki vključuje izdaje nosilcev zvoka, notnega gradiva, knjižnih, revijalnih in drugih glasbenih tiskovin. Pojasnilo: Globalna finančna situacija in nelegalna dostopnost posnetih glasbenih vsebin vplivata na slabo stanje na področju izdajanja nosilcev zvoka ter vlaganja v založniško dejavnost. Glasbene založbe v veliki meri ne morejo opravljati svojega temeljnega poslanstva, temveč večinoma zagotavljajo le distribucijo posnetkov in deloma tudi njihovo promocijo, pogosto pa založniška dejavnost ostaja v domeni glasbenih ustvarjalcev. Za uporabo sodobnih pristopov za promocijo in distribucijo glasbe je treba urediti ustrezno formalnopravno podlago. Treba je spodbujati in sofinancirati ustvarjanje knjižnih, revijalnih in drugih publikacij, namenjenih posredovanju aktualnega dogajanja, kritičnih refleksij ter drugih informacij, ki zagotavljajo ustrezno osveščenost javnosti o stanju in razvoju na področju slovenske glasbene umetnosti. Čas izvedbe: 2012–2015. Ocena finančnih sredstev: 100.000 EUR na leto. Odgovornost: MK, SAZAS, IPF, JAK, DSS, SIGIC, FF. 22
Kazalniki: – število portalov za dostopnost in distribucijo pretočnih glasbenih vsebin, – število sejmov za promocijo slovenske glasbeno-založniške dejavnosti v Sloveniji, – število udeležb na mednarodnih promocijskih glasbenih sejmih, – prednostna podpora pri izdaji glasbene publicistike, predvsem glasbene kritike, esejistike in poljudnih muzikoloških besedil, in podpora organiziranju delavnic s področja glasbene kritike in publicistike, – število izdanih nosilcev zvoka in notnih izdaj, – število knjižnih, revijalnih in drugih tiskovin s področja glasbene umetnosti, – podpora pri oblikovanju pravnih podlag, ki urejajo področje glasbenega založništva. Ukrep 4: Spodbujanje sistematičnega in strateško usmerjenega predstavljanja in promoviranja slovenske glasbe in baleta ter slovenskih glasbenih in baletnih umetnikov v mednarodnem kulturnem prostoru. Pojasnilo: Za učinkovitejšo mednarodno prepoznavnost slovenske glasbene in baletne umetnosti je ključnega pomena sistematično in strateško zasnovano delo na področju mednarodne promocije, za kar je nujno vzpostaviti pogoje za delo subjekta oz. nosilca, ki bo te naloge izvajal. Treba bi bilo spodbujati vključevanje slovenskih projektov in umetnikov v mednarodne organizacijske in promocijske mreže ter na osrednje slovenske dogodke vabiti predstavnike mednarodnih ustanov, medijev in agencij, ki bi lahko bistveno pripomogli k prezentaciji in uveljavljanju slovenske umetnosti v mednarodnem kulturnem prostoru. Čas izvedbe: 2012–2015. Ocena finančnih sredstev: 100.000 EUR na leto. Odgovornost: MK, MZZ, SIGIC, DSS, GMS. Kazalniki: – število vključenih projektov v mednarodne organizacijske in promocijske mreže, – število prisotnih predstavnikov mednarodnih glasbenih ustanov, medijev in glasbenih agencij na glasbenih dogodkih v Sloveniji, – število udeležb na mednarodnih promocijskih sejmih, – število promocijskih predstavitev slovenskih nosilcev zvoka v tujini, – število prodanih izvodov slovenskih nosilcev zvoka v tujini, – zastopanost slovenske glasbene produkcije v domačih in mednarodnih organizacijskih in promocijskih mrežah za glasbeno dejavnost, – ciljni razpisi, – število subjektov, ki opravljajo dejavnost sistematičnega predstavljanja, promoviranja in uveljavljanja slovenske glasbe in glasbenikov v tujini (Music Export Office). 3. Zagotavljanje celovite, kontinuirane in ustrezno razpršene dostopnosti kakovostnih vsebin raznolikih glasbenih zvrsti oz. praks, ustvarjalnosti in poustvarjalnosti v slovenskem kulturnem prostoru. 23
- Page 1 and 2: NACIONALNI PROGRAM ZA KULTURO 2012-
- Page 3 and 4: BESEDA MINISTRA ZA KULTURO Pisati p
- Page 5 and 6: PREAMBULA Nacionalni kulturni progr
- Page 7 and 8: Slovencev, se vzpostavlja kot dokum
- Page 9 and 10: OPREDELITEV JAVNEGA INTERESA TER CI
- Page 11 and 12: V zvezi z državnim jezikom Republi
- Page 13 and 14: 4 Gojiti stik kulture v slovenšči
- Page 15 and 16: 2 Cilji in ukrepi 1. Izenačevanje
- Page 17 and 18: - sistemska ureditev mreže slovens
- Page 19 and 20: zagotavljanjem ustrezne infrastrukt
- Page 21: Vzpostaviti je treba pogoje in nač
- Page 25 and 26: 4. Zagotavljanje ustreznih prostors
- Page 27 and 28: 4 LIKOVNA UMETNOST 1 Opredelitev ja
- Page 29 and 30: obiskovalcev MAO, število izdanih
- Page 31 and 32: Pojasnilo: Zaradi permanentnega zma
- Page 33 and 34: Področje MMC je sestavljeno iz dve
- Page 35 and 36: 3. Portal Intermedijski napovednik.
- Page 37 and 38: 6 KNJIGA 1 Opredelitev javnega inte
- Page 39 and 40: Kazalniki: - povečanje števila pr
- Page 41 and 42: 7 KNJIŽNIČNA DEJAVNOST 1 Opredeli
- Page 43 and 44: - Pospešiti digitalizacijo domozna
- Page 45 and 46: - Uveljavitev tesnejše povezanosti
- Page 47 and 48: izobraževanja, sodelovanje z zalo
- Page 49 and 50: ˗ pomembna dva vidika: digitalizac
- Page 51 and 52: mednarodnih skladov. Možna je nadg
- Page 53 and 54: Ukrep 3: Ciljno sofinanciranje viso
- Page 55 and 56: Odgovornost: MK, lokalne skupnosti,
- Page 57 and 58: Čas izvedbe: 2012-2015. Ocena fina
- Page 59 and 60: Pojasnilo: V obdobju gospodarske re
- Page 61 and 62: 1.2 Cilji in ukrepi 1. Zagotoviti c
- Page 63 and 64: Kazalnik: izdelana strategija varst
- Page 65 and 66: Ocena finančnih sredstev: 10.000.0
- Page 67 and 68: Ukrep 8: Podpreti vzpostavitev uči
- Page 69 and 70: Kazalnika: število obnovljenih in/
- Page 71 and 72: Čas izvedbe: 2012-2015. Ocena fina
Ka<strong>za</strong>lniki:<br />
– število portalov <strong>za</strong> dostopnost in distribucijo pretočnih glasbenih vsebin,<br />
– število sejmov <strong>za</strong> promocijo slovenske glasbeno-<strong>za</strong>ložniške dejavnosti v Sloveniji,<br />
– število udeležb na mednarodnih promocijskih glasbenih sejmih,<br />
– prednostna podpora pri izdaji glasbene publicistike, predvsem glasbene kritike, esejistike<br />
in poljudnih muzikoloških besedil, in podpora organiziranju delavnic s področja glasbene<br />
kritike in publicistike,<br />
– število izdanih nosilcev zvoka in notnih izdaj,<br />
– število knjižnih, revijalnih in drugih tiskovin s področja glasbene umetnosti,<br />
– podpora pri oblikovanju pravnih podlag, ki urejajo področje glasbenega <strong>za</strong>ložništva.<br />
Ukrep 4: Spodbujanje sistematičnega in strateško usmerjenega predstavljanja in<br />
promoviranja slovenske glasbe in baleta ter slovenskih glasbenih in baletnih umetnikov v<br />
mednarodnem kulturnem prostoru.<br />
Pojasnilo: Za učinkovitejšo mednarodno prepoznavnost slovenske glasbene in baletne<br />
umetnosti je ključnega pomena sistematično in strateško <strong>za</strong>snovano delo na področju<br />
mednarodne promocije, <strong>za</strong> kar je nujno vzpostaviti pogoje <strong>za</strong> delo subjekta oz. nosilca, ki bo<br />
te naloge izvajal. Treba bi bilo spodbujati vključevanje slovenskih projektov in umetnikov v<br />
mednarodne organi<strong>za</strong>cijske in promocijske mreže ter na osrednje slovenske dogodke vabiti<br />
predstavnike mednarodnih ustanov, medijev in agencij, ki bi lahko bistveno pripomogli k<br />
prezentaciji in uveljavljanju slovenske umetnosti v mednarodnem kulturnem prostoru.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 100.000 EUR na leto.<br />
Odgovornost: MK, MZZ, SIGIC, DSS, GMS.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki:<br />
– število vključenih projektov v mednarodne organi<strong>za</strong>cijske in promocijske mreže,<br />
– število prisotnih predstavnikov mednarodnih glasbenih ustanov, medijev in glasbenih<br />
agencij na glasbenih dogodkih v Sloveniji,<br />
– število udeležb na mednarodnih promocijskih sejmih,<br />
– število promocijskih predstavitev slovenskih nosilcev zvoka v tujini,<br />
– število prodanih izvodov slovenskih nosilcev zvoka v tujini,<br />
– <strong>za</strong>stopanost slovenske glasbene produkcije v domačih in mednarodnih organi<strong>za</strong>cijskih in<br />
promocijskih mrežah <strong>za</strong> glasbeno dejavnost,<br />
– ciljni razpisi,<br />
– število subjektov, ki opravljajo dejavnost sistematičnega predstavljanja, promoviranja in<br />
uveljavljanja slovenske glasbe in glasbenikov v tujini (Music Export Office).<br />
3. Zagotavljanje celovite, kontinuirane in ustrezno razpršene dostopnosti kakovostnih<br />
vsebin raznolikih glasbenih zvrsti oz. praks, ustvarjalnosti in poustvarjalnosti v<br />
slovenskem kulturnem prostoru.<br />
23