Osnutek predloga Nacionalnega programa za kulturo 2012-2015
Osnutek predloga Nacionalnega programa za kulturo 2012-2015 Osnutek predloga Nacionalnega programa za kulturo 2012-2015
16 PODPORA IZOBRAŽEVANJU, USPOSABLJANJU IN RAZISKOVANJU NA PODROČJIH KULTURE 1 Opredelitev javnega interesa V javni interes na tem področju sodita dejavna vloga kulturne politike pri izobraževanju za poklice na področju umetnosti in v kulturi ter podpora znanstvenemu raziskovanju na obeh področjih. Tesneje je treba povezovati kulturo, znanost in izobraževanje v prid kakovostnejšemu poučevanju in raziskovanju ter s tem podpirati in razvijati nadarjenost ter ustvarjalnost. Država bo temu delu izobraževalnega sistema s sredstvi iz državnega proračuna za šolstvo, visoko šolstvo, znanost in kulturo na vseh stopnjah namenila večjo pozornost ter z zagotavljanjem ustreznih finančnih, prostorskih, kadrovskih in tehničnih pogojev omogočala dvig izobrazbene ravni in strokovni ter znanstveni razvoj, kar bo vodilo tudi v večjo kakovost ustvarjanja, razširjanja in varovanja kulturnih vsebin. Država bo skrbela za materialne pogoje izobraževanja za umetniške poklice, s posebnim poudarkom na izboljšanju materialnih pogojev za izvajanje študijskega umetniškega dela, ki je nujna prvina visokošolskega študija za umetniške poklice, ter si dejavno prizadevala za čimprejšnjo izgradnjo vseh treh umetniških akademij Univerze v Ljubljani. V javni interes sodi tudi podeljevanje štipendij s področja umetnosti in kulture, s čimer MK dopolnjuje sheme štipendiranja, ki se izvajajo na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter drugje. Ministrstvo za kulturo v okviru štipendiranja posveča dodatno skrb za izobraževanje za nekatere poklice v umetnosti, ki jih je treba posebej podpirati. Javni interes na področju štipendiranja na MK predstavlja predvsem izobraževanje za ustvarjanje in poustvarjanje na področju umetnosti ter humanistične študije s področja kulture. S tem se ustvarjajo pogoji za pridobivanje novih znanj in dostopnost do umetnosti, spodbujanje raziskovanja in ustvarjalnosti ter povezave v mednarodnem prostoru. Skozi štipendiranje izobraževanja se ustvarjajo tudi pogoji za družbo znanja, ki bogati kreativni sektor doma kot tudi v širšem kontekstu Evropske unije. Dodaten segment je izobraževanje za vodenje, ki bi pripomoglo k vzpostavljanju učinkovitejšega vodenja na področju kulture. Dolgoročneje pa izobraževanje lahko pomeni tudi poglabljanje znanj in kakovostno usposobljen kader, ki znanje predaja naslednjim generacijam. V okviru štipendijske politike so potrebni večja medresorska usklajenost, prednostna podpora programom in projektom, ki se navezujejo na nekatere poklice v umetnosti, ki jih je treba posebej podpirati, spodbujanje stanovskih društev k večji dejavnosti na področju izobraževanja za poklice v kulturi, zagotavljanje štipendij za izobraževanje za nekatere poklice v umetnosti, ki jih je treba posebej podpirati, spodbujanje vključevanja javnega sektorja v kulturi v izobraževalne procese, spodbujanje sodelovanja izvajalcev javnega sektorja, javnih kulturnih programov in kulturnih projektov s študijskimi programi umetniških akademij in spodbujanje gospodarstva k sofinanciranju štipendij za izobraževanje za poklice v kulturi. V kulturi, zlasti na področju uprizoritvenih umetnosti, v kulturnih domovih in centrih, muzejih ter na RTV obstaja vrsta delovnih mest, za katera v Sloveniji ni programov formalnega šolskega izobraževanja. Zaposleni na takih delovnih mestih se dejansko priučijo pri delu samem in ga obvladajo z izkušnjami, dopolnilnimi oblikami izobraževanja ter z izmenjavo znanja. Slovenija je za tovrstne poklice uvedla sistem pridobivanja javno veljavnih certifikatov poklicnih kvalifikacij in v katalogu doslej že uveljavljenih poklicnih kvalifikacij je navedenih okoli petnajst primernih tudi za zgoraj omenjena področja v kulturi. Kulturna 114
politika bo spodbujala vodstva javnih zavodov tudi k temu, da se ponovno razvije sistem internih poklicnih kvalifikacij, zlasti v primerih tistih delovnih mest, ki so relativno redka in ni pričakovati, da bi jih lahko umestili v sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij. V javni interes sodi tudi sofinanciranje programov poklicnega usposabljanja posameznikov na področju deficitarnih kulturnih poklicev s področja umetnosti, kulturne dediščine in medijev, v obliki seminarjev, predavanj, delavnic, srečanj, kongresov ipd. v sodelovanju z domačimi in/ali tujimi strokovnjaki na posameznem umetniškem področju. Mednje sodi tudi vrsta izobraževanj na tujem, ki jih obiskujejo domači udeleženci, če podobne vsebine v Sloveniji niso dosegljive. Podpora takšnim oblikam izobraževanja je nujna, saj v formalnem izobraževalnem sistemu na nekaterih področjih, zlasti pa na področju sodobne umetnosti, ni programov ter specializiranih izobraževalnih ustanov, ki bi jih lahko izvajale. 2 Cilji in ukrepi 1. Spodbujanje izobraževanja na področju umetnosti in kulture s podeljevanjem štipendij in medresorska koordinacija štipendijske politike. Ukrep 1: Štipendiranje nadarjenih ustvarjalcev in poustvarjalcev ter podiplomskih študentov humanističnih študijev. Pojasnilo: Za nadaljnjo uspešno podporo mladim, ki vstopajo na področje umetniškega in kulturnega ustvarjanja, je treba zagotoviti vsakoleten razpis za podeljevanje štipendij, pri čemer je treba ob ohranitvi sedanjega števila štipendij hkrati skrbeti za razvoj kakovosti štipendijske politike. Čas izvedbe: stalna naloga. Ocena finančnih sredstev: v okviru rednih sredstev MK Odgovornost: MK. Kazalnika: število štipendij, število štipendij na posameznih umetniških in kulturnih področjih. Ukrep 2: Štipendiranje študentov na drugostopenjskih programih kulturnega menedžmenta. Pojasnilo: Za uspešno vodenje kulturnih ustanov so menedžerska znanja ključnega pomena. Njihovo umanjkanje pri vodstvenih delavcih na področju kulture na eni strani in izrazita interdisciplinarna narava vodenja kulturnih ustanov na drugi strani vodita v potrebo po novem interdisciplinarnem rednem drugostopenjskem študijskem programu kulturnega menedžmenta. Država bo podpirala vzpostavitev in kontinuirano izvajanje študija prek vsakoletnega razpisa za štipendije. Čas izvedbe: od 2013 naprej stalna naloga. Ocena finančnih sredstev: 2013: 50.000,00 EUR letno, od 2014 naprej: 100.000 EUR letno. Odgovornost: MK. Kazalniki: kontinuirano izvajanje visokošolskega študijskega programa kulturnega menedžmenta, število njegovih diplomantov in obseg sredstev, ki jih država namenja za štipendije drugostopenjskega programa kulturnega menedžmenta. 115
- Page 63 and 64: Kazalnik: izdelana strategija varst
- Page 65 and 66: Ocena finančnih sredstev: 10.000.0
- Page 67 and 68: Ukrep 8: Podpreti vzpostavitev uči
- Page 69 and 70: Kazalnika: število obnovljenih in/
- Page 71 and 72: Čas izvedbe: 2012-2015. Ocena fina
- Page 73 and 74: 2. ARHIVSKA DEJAVNOST 2.1 Opredelit
- Page 75 and 76: 2. Povečati sodelovanje pri varova
- Page 77 and 78: Ukrep 2: Restavriranje in digitaliz
- Page 79 and 80: Ocena finančnih sredstev: dodatna
- Page 81 and 82: Kazalniki: število umetnikov, ki b
- Page 83 and 84: Ukrep 2: Kontinuirano zagotavljanje
- Page 85 and 86: - sprejemanje in izvajanje ukrepov
- Page 87 and 88: - izvedene izboljšave na ravni pog
- Page 89 and 90: prejemanja povratnih informacij ter
- Page 91 and 92: 8. Zagotavljanje kakovostne integra
- Page 93 and 94: v povečanem tisku za slabovidne, r
- Page 95 and 96: 12. Omogočiti zaposlovanje in izob
- Page 97 and 98: Pojasnilo: Skozi postopke sistemske
- Page 99 and 100: Ocena finančnih sredstev: vezana n
- Page 101 and 102: Pojasnilo: V okviru programske pira
- Page 103 and 104: 14 POSODOBITEV MREŽE KULTURNIH PRO
- Page 105 and 106: Kazalniki: izvedba javnega ciljnega
- Page 107 and 108: 4. Izboljšanje socialnega položaj
- Page 109 and 110: 2 Cilji in ukrepi 1. Prepoznati pom
- Page 111 and 112: - omogočiti otrokom in mladini bre
- Page 113: 5. Zagotoviti promocijo in dostopno
- Page 117 and 118: Ocena finančnih sredstev: v okviru
- Page 119 and 120: 17 PODPORNI SISTEMI ZA RAZVOJ KULTU
- Page 121 and 122: Kazalnik: metodološke rešitve v o
- Page 123 and 124: III. PODPORA KULTURI S SREDSTVI EVR
16 PODPORA IZOBRAŽEVANJU, USPOSABLJANJU IN RAZISKOVANJU NA<br />
PODROČJIH KULTURE<br />
1 Opredelitev javnega interesa<br />
V javni interes na tem področju sodita dejavna vloga kulturne politike pri izobraževanju <strong>za</strong><br />
poklice na področju umetnosti in v kulturi ter podpora znanstvenemu raziskovanju na obeh<br />
področjih. Tesneje je treba povezovati <strong>kulturo</strong>, znanost in izobraževanje v prid<br />
kakovostnejšemu poučevanju in raziskovanju ter s tem podpirati in razvijati nadarjenost ter<br />
ustvarjalnost. Država bo temu delu izobraževalnega sistema s sredstvi iz državnega proračuna<br />
<strong>za</strong> šolstvo, visoko šolstvo, znanost in <strong>kulturo</strong> na vseh stopnjah namenila večjo pozornost ter z<br />
<strong>za</strong>gotavljanjem ustreznih finančnih, prostorskih, kadrovskih in tehničnih pogojev omogočala<br />
dvig izobrazbene ravni in strokovni ter znanstveni razvoj, kar bo vodilo tudi v večjo kakovost<br />
ustvarjanja, razširjanja in varovanja kulturnih vsebin.<br />
Država bo skrbela <strong>za</strong> materialne pogoje izobraževanja <strong>za</strong> umetniške poklice, s posebnim<br />
poudarkom na izboljšanju materialnih pogojev <strong>za</strong> izvajanje študijskega umetniškega dela, ki<br />
je nujna prvina visokošolskega študija <strong>za</strong> umetniške poklice, ter si dejavno pri<strong>za</strong>devala <strong>za</strong><br />
čimprejšnjo izgradnjo vseh treh umetniških akademij Univerze v Ljubljani.<br />
V javni interes sodi tudi podeljevanje štipendij s področja umetnosti in kulture, s čimer MK<br />
dopolnjuje sheme štipendiranja, ki se izvajajo na Ministrstvu <strong>za</strong> delo, družino in socialne<br />
<strong>za</strong>deve, Ministrstvu <strong>za</strong> visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter drugje. Ministrstvo <strong>za</strong><br />
<strong>kulturo</strong> v okviru štipendiranja posveča dodatno skrb <strong>za</strong> izobraževanje <strong>za</strong> nekatere poklice v<br />
umetnosti, ki jih je treba posebej podpirati. Javni interes na področju štipendiranja na MK<br />
predstavlja predvsem izobraževanje <strong>za</strong> ustvarjanje in poustvarjanje na področju umetnosti ter<br />
humanistične študije s področja kulture. S tem se ustvarjajo pogoji <strong>za</strong> pridobivanje novih<br />
znanj in dostopnost do umetnosti, spodbujanje raziskovanja in ustvarjalnosti ter pove<strong>za</strong>ve v<br />
mednarodnem prostoru. Skozi štipendiranje izobraževanja se ustvarjajo tudi pogoji <strong>za</strong> družbo<br />
znanja, ki bogati kreativni sektor doma kot tudi v širšem kontekstu Evropske unije. Dodaten<br />
segment je izobraževanje <strong>za</strong> vodenje, ki bi pripomoglo k vzpostavljanju učinkovitejšega<br />
vodenja na področju kulture. Dolgoročneje pa izobraževanje lahko pomeni tudi poglabljanje<br />
znanj in kakovostno usposobljen kader, ki znanje predaja naslednjim generacijam. V okviru<br />
štipendijske politike so potrebni večja medresorska usklajenost, prednostna podpora<br />
programom in projektom, ki se navezujejo na nekatere poklice v umetnosti, ki jih je treba<br />
posebej podpirati, spodbujanje stanovskih društev k večji dejavnosti na področju<br />
izobraževanja <strong>za</strong> poklice v kulturi, <strong>za</strong>gotavljanje štipendij <strong>za</strong> izobraževanje <strong>za</strong> nekatere<br />
poklice v umetnosti, ki jih je treba posebej podpirati, spodbujanje vključevanja javnega<br />
sektorja v kulturi v izobraževalne procese, spodbujanje sodelovanja izvajalcev javnega<br />
sektorja, javnih kulturnih programov in kulturnih projektov s študijskimi programi umetniških<br />
akademij in spodbujanje gospodarstva k sofinanciranju štipendij <strong>za</strong> izobraževanje <strong>za</strong> poklice v<br />
kulturi.<br />
V kulturi, zlasti na področju uprizoritvenih umetnosti, v kulturnih domovih in centrih,<br />
muzejih ter na RTV obstaja vrsta delovnih mest, <strong>za</strong> katera v Sloveniji ni programov<br />
formalnega šolskega izobraževanja. Zaposleni na takih delovnih mestih se dejansko priučijo<br />
pri delu samem in ga obvladajo z izkušnjami, dopolnilnimi oblikami izobraževanja ter z<br />
izmenjavo znanja. Slovenija je <strong>za</strong> tovrstne poklice uvedla sistem pridobivanja javno veljavnih<br />
certifikatov poklicnih kvalifikacij in v katalogu doslej že uveljavljenih poklicnih kvalifikacij<br />
je navedenih okoli petnajst primernih tudi <strong>za</strong> zgoraj omenjena področja v kulturi. Kulturna<br />
114
Change language