Osnutek predloga Nacionalnega programa za kulturo 2012-2015

15 RAZVOJ IN SPODBUJANJE KULTURNO-UMETNOSTNE VZGOJE
1 Opredelitev javnega interesa
V javni interes na tem področju sodi skrb za prepoznavanje in promoviranje vloge in pomena
kulturno-umetnostne vzgoje v celotnem vzgojno-izobraževalnem sistemu in širši družbi.
Kulturno-umetnostna vzgoja se po vsebini in poslanstvu pojavlja na presečišču kulturnega,
vzgojno-izobraževalnega in znanstvenega sektorja, zato je njen načrten razvoj naloga MK,
MŠŠ ter MVZT. V javnem interesu je vzpostavitev partnerstva (od nacionalne do lokalne
ravni) med vzgojno-izobraževalnimi zavodi (VIZ), kulturnimi 2 in znanstvenimi ustanovami,
pomembno pa je tudi partnerstvo z drugimi resorji.
Vloga kulture in umetnosti pri izboljševanju kakovosti vzgoje in izobraževanja ter njun
pomen za razvoj družbe znanja, ustvarjalnosti in inovativnosti, za celovit razvoj
posameznikove kulturne zavesti ter za razvoj kulturne zavesti družbe kot celote morata biti
prepoznana na vseh področjih, zlasti pa na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja
(vseživljenjsko izobraževanje). Udejanjanje načrtne kulturno-umetnostne vzgoje in njena
vključitev v ključne dokumente vzgoje in izobraževanja sledita tudi Unescovim smernicam:
Seoul Agenda: Goals for the Development of Arts Education (2010).
Kulturna vzgoja je temeljna pravica vsakega posameznika in mora biti del njegovega
vseživljenjskega učenja, zato je pomembno, da se kulturno-umetnostno področje zasnuje kot
tretji »steber« vzgoje in izobraževanja (ob naravoslovno-tehničnem ter družbenohumanističnem
področju) in se tako zagotovi celosten razvoj posameznikove kulturne zavesti
in pismenosti, ki je hkrati temelj za razvoj posameznikovega osebnostnega razvoja ter temelj
družbenega razvoja nasploh. V javni interes na tem področju sodita vzgoja in izobraževanje o
umetnosti, z umetnostjo in skozi umetnost. Vključujeta tako sprejemanje kulture in umetnosti
kot izražanje z umetnostjo – njen temeljni namen je pri posamezniku vzbuditi željo in potrebo
po sodelovanju v kulturnem in umetniškem izražanju – tako v smislu lastnega ustvarjanja kot
uživanja v umetniškem izražanju drugih.
V javnem interesu je skrb za kakovostne kulturno-vzgojne projekte in programe na vseh
področjih kulture, ki jih opredeljuje NPK, namenjene različnim ciljnim skupinam. V javni
interes sodi zagotavljanje kakovostne in načrtne kulturno-umetnostne vzgoje, ki omogoča
vsem, zlasti pa otrokom in mladini, spoznavati kulturo in kulturno dediščino lastnega naroda,
različna področja umetnosti (od tradicionalne do sodobne umetnosti), jim pomaga graditi
zavest o pripadnosti lastni kulturi ter hkrati spodbuja spoštljiv odnos do drugih kultur in
medkulturni dialog.
Kulturno-umetnostna vzgoja odigra pomembno vlogo pri promociji socialne odgovornosti,
socialni koheziji, kulturni raznolikosti in medkulturnem dialogu, posebej pa je treba izkoristiti
njen potencial pri razvoju in ohranjanju kulturne dediščine in identitete. V javnem interesu je
prepoznavanje pomena socialne dimenzije kulturne vzgoje v preventivnih programih na
različnih področjih življenja (preprečevanje nasilja v družini in v širši družbi, preprečevanje
različnih odvisnosti ...).
2 Izraz kulturnih »ustanovah« vključuje vse ustanove od javnih zavodov do nevladnih organizacij, združenj in
društev, sem pa sodi tudi delovanje samostojnih kulturnih ustvarjalcev na tem področju.
108