Osnutek predloga Nacionalnega programa za kulturo 2012-2015
Osnutek predloga Nacionalnega programa za kulturo 2012-2015 Osnutek predloga Nacionalnega programa za kulturo 2012-2015
1 SLOVENSKI JEZIK 1 Opredelitev javnega interesa Slovenski jezik se v NPK obravnava kot bistvena sestavina v tem programu opredeljene kulture in z njim usmerjane kulturne politike. Vzporedno z NPK se v Republiki Sloveniji sprejema in izvaja še bolj temeljni dokument za slovenski jezik, to je Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko. Ta opredeljuje odnos državnih oblasti do vseh vprašanj statusa slovenščine in drugih jezikov v RS ter razvoja jezikovne infrastrukture na vseh področjih družbenega življenja v Sloveniji in širšem slovenskem kulturnem prostoru. Slovenski jezik kot domicilni jezik Republike Slovenije se vpenja v medjezikovna razmerja na dveh ravneh. Prva skrb gre statusu in rabi slovenščine navzven, torej v razmerju do tujih jezikov. Ta vprašanja so tesno povezana tudi z jezikovnopravnim okvirom na ravni Evropske unije oziroma z njenim deklarativnim prizadevanjem po uravnoteženi jezikovni politiki večjezičnosti. Uradna vloga nacionalnih jezikov, vključno s slovenščino, se je v EU močno uveljavila, državljani imajo na nadnacionalni ravni pravico do postopkov v svojih jezikih. Po drugi strani pa se v praksi na mnogih področjih zaradi vpliva globalizacije, zlasti v znanosti in visokem šolstvu, gospodarstvu in mednarodni trgovini ter popularni kulturi, že vzpostavlja dejanska neenakopravnost jezikov tudi znotraj EU. Vzrok: resnična moč za vzdrževanje raznolikosti in jezikovnokulturnega bogastva Evrope je namreč izročena gospodarskopolitičnim (v večji meri anglofonim) centrom moči, ki vrednote večkulturnosti podrejajo zahtevam trga. Pritiski kapitala vodijo procese jezikovne homogenizacije v prid »velikim jezikom« na škodo »malih«. Slovenščina je na tem zemljevidu jezikovne moči mali jezik, ki mu je treba zagotoviti vse infrastrukturne pogoje za razvoj na vseh področjih javne komunikacije. Po drugi strani pa ob slovenščini v RS živijo tudi drugi, manjšinski jeziki: uradni italijanščina in madžarščina na področjih, kjer živita italijanska in madžarska manjšina, ter drugi manjšinski jeziki, ki uradno niso priznani. Uradna politika večjezičnosti EU predpostavlja zaščito vseh jezikovnih skupin ter promocijo in razvoj njihovih jezikov. Slovenski jezik ima skozi optiko kulture večplastno vlogo. V ožjem smislu je osrednji medij literarne, gledališke, avdiovizualne (zlasti film) in deloma glasbene ter druge ustvarjalnosti, hkrati pa je dejansko prevladujoči komunikacijski medij pri posredovanju kulturnih dobrin zainteresirani publiki na vseh področjih kulturnih dejavnosti. Ob tem je treba poudariti, da vloga slovenščine v literarnih, gledaliških, filmskih in glasbenih delih ni le prenosniška, temveč bistvena, saj aktivno soustvarja pomen kulturnega/umetniškega produkta. V jeziku so namreč uskladiščeni kulturni vzorci dojemanja sveta, strukturirana je izkušnja govorcev skupnega kulturnega prostora. Umetniška ustvarjalnost, ki za izražanje uporablja jezikovno materijo, pa izkorišča napetost med fosiliziranimi jezikovnimi sredstvi in umetniškim prizadevanjem po premikanju meja. Vsak jezik je iz te perspektive dragocenost in nepogrešljivi element evropskega in svetovnega v današnjem času tako ranljivega jezikovnega ekosistema. V javnem interesu RS na področju kulture je torej odpirati in podpirati možnosti za umetniško in širšo kulturno ustvarjalnost oziroma dejavnost v slovenščini kot državnem jeziku, ob tem pa posvečati dolžno skrb tudi manjšinskim tako uradnim kot neuradnim jezikom, s posebnim ozirom na jezikovne pravice govorcev s posebnimi potrebami. 10
V zvezi z državnim jezikom Republika Slovenija sledi naslednjim temeljnim usmeritvam: ˗ ˗ ˗ ˗ razvijanju jezikovne zmožnosti vseh skupin govorcev, razvijanju jezikovne rabe na vseh področjih javne komunikacije s posebnim ozirom na področju gospodarstva in mednarodne trgovine ter znanosti in visokega šolstva, spodbujanju jezikovne ustvarjalnosti, omogočanju in spodbujanju dialoga slovenske kulturne ustvarjalnosti z različnimi tujimi kulturami in jeziki. 2 Cilji in ukrepi 1 Razvijanje jezikovne zmožnosti vseh skupin govorcev. Ukrepi: – redefinirati pravni okvir za učinkovito razvijanje jezikovne zmožnosti na vseh ravneh šolanja za vse skupine govorcev, – razviti strokovne podlage za učinkovito razvijanje jezikovne zmožnosti (razvoj didaktike in izobraževanje učiteljev), – podpirati razvoj bralne kulture, – podpirati razvoj in vključenost (tradicionalnih in digitalnih) jezikovnih virov ter orodij v šolski sistem, – zgornji cilj in naštete ukrepe smiselno uporabiti tudi za druge in tuje jezike ter razvoj jezikovne zmožnosti in jezikovnih virov za govorce s posebnimi potrebami (gluhi in naglušni, slepi in slabovidni, gluho-slepi, dislektiki). Pojasnilo: Po zadnjih raziskavah je stopnja bralne pismenosti v slovenščini pri petnajstletnikih nižja od pričakovane, tudi v evropskem in svetovnem primerjalnem smislu. Naloga države je poiskati vzroke za to, tudi v infrastrukturnih okoliščinah (pravni okvir), ter poskrbeti za vzpostavitev mehanizmov, ki bodo stanje izboljšali. Poleg razvijanja bralne kulture, ki je za dvig stopnje bralne pismenosti izredno pomembna, je treba posvečati skrb razvoju didaktike in vseživljenjskemu izobraževanje učiteljev, nenazadnje tudi razvoju jezikovnih virov, ki bodo učencem olajšali učenje. Globalna soodvisnost zahteva od državljanov RS visoko stopnjo jezikovne zmožnosti tako v slovenskem jeziku kot v drugih in tujih jezikih, nikakor ne prvo na račun drugega. Čas izvedbe: celotno obdobje veljavnosti NPK. Ocena finančnih sredstev: ukrepi se izvajajo v okvirih sicer dodeljenih sredstev. Odgovornost: MK, MŠŠ, MVZT, univerze, zlasti pedagoške fakultete, Društvo Bralna značka Slovenije, JAK, Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. Kazalnik: z raziskavami ugotovljen dvig ravni bralne pismenosti. 2 Podpirati razvoj in promocijo slovenskega jezika v javni rabi. Ukrepi: – dosledno upoštevanje določb Zakona o javni rabi slovenščine, 11
- Page 1 and 2: NACIONALNI PROGRAM ZA KULTURO 2012-
- Page 3 and 4: BESEDA MINISTRA ZA KULTURO Pisati p
- Page 5 and 6: PREAMBULA Nacionalni kulturni progr
- Page 7 and 8: Slovencev, se vzpostavlja kot dokum
- Page 9: OPREDELITEV JAVNEGA INTERESA TER CI
- Page 13 and 14: 4 Gojiti stik kulture v slovenšči
- Page 15 and 16: 2 Cilji in ukrepi 1. Izenačevanje
- Page 17 and 18: - sistemska ureditev mreže slovens
- Page 19 and 20: zagotavljanjem ustrezne infrastrukt
- Page 21 and 22: Vzpostaviti je treba pogoje in nač
- Page 23 and 24: Kazalniki: - število portalov za d
- Page 25 and 26: 4. Zagotavljanje ustreznih prostors
- Page 27 and 28: 4 LIKOVNA UMETNOST 1 Opredelitev ja
- Page 29 and 30: obiskovalcev MAO, število izdanih
- Page 31 and 32: Pojasnilo: Zaradi permanentnega zma
- Page 33 and 34: Področje MMC je sestavljeno iz dve
- Page 35 and 36: 3. Portal Intermedijski napovednik.
- Page 37 and 38: 6 KNJIGA 1 Opredelitev javnega inte
- Page 39 and 40: Kazalniki: - povečanje števila pr
- Page 41 and 42: 7 KNJIŽNIČNA DEJAVNOST 1 Opredeli
- Page 43 and 44: - Pospešiti digitalizacijo domozna
- Page 45 and 46: - Uveljavitev tesnejše povezanosti
- Page 47 and 48: izobraževanja, sodelovanje z zalo
- Page 49 and 50: ˗ pomembna dva vidika: digitalizac
- Page 51 and 52: mednarodnih skladov. Možna je nadg
- Page 53 and 54: Ukrep 3: Ciljno sofinanciranje viso
- Page 55 and 56: Odgovornost: MK, lokalne skupnosti,
- Page 57 and 58: Čas izvedbe: 2012-2015. Ocena fina
- Page 59 and 60: Pojasnilo: V obdobju gospodarske re
1 SLOVENSKI JEZIK<br />
1 Opredelitev javnega interesa<br />
Slovenski jezik se v NPK obravnava kot bistvena sestavina v tem programu opredeljene<br />
kulture in z njim usmerjane kulturne politike. Vzporedno z NPK se v Republiki Sloveniji<br />
sprejema in izvaja še bolj temeljni dokument <strong>za</strong> slovenski jezik, to je Resolucija o<br />
nacionalnem programu <strong>za</strong> jezikovno politiko. Ta opredeljuje odnos državnih oblasti do vseh<br />
vprašanj statusa slovenščine in drugih jezikov v RS ter razvoja jezikovne infrastrukture na<br />
vseh področjih družbenega življenja v Sloveniji in širšem slovenskem kulturnem prostoru.<br />
Slovenski jezik kot domicilni jezik Republike Slovenije se vpenja v medjezikovna razmerja<br />
na dveh ravneh. Prva skrb gre statusu in rabi slovenščine navzven, torej v razmerju do tujih<br />
jezikov. Ta vprašanja so tesno pove<strong>za</strong>na tudi z jezikovnopravnim okvirom na ravni Evropske<br />
unije oziroma z njenim deklarativnim pri<strong>za</strong>devanjem po uravnoteženi jezikovni politiki<br />
večjezičnosti. Uradna vloga nacionalnih jezikov, vključno s slovenščino, se je v EU močno<br />
uveljavila, državljani imajo na nadnacionalni ravni pravico do postopkov v svojih jezikih. Po<br />
drugi strani pa se v praksi na mnogih področjih <strong>za</strong>radi vpliva globali<strong>za</strong>cije, zlasti v znanosti in<br />
visokem šolstvu, gospodarstvu in mednarodni trgovini ter popularni kulturi, že vzpostavlja<br />
dejanska neenakopravnost jezikov tudi znotraj EU. Vzrok: resnična moč <strong>za</strong> vzdrževanje<br />
raznolikosti in jezikovnokulturnega bogastva Evrope je namreč izročena gospodarskopolitičnim<br />
(v večji meri anglofonim) centrom moči, ki vrednote večkulturnosti podrejajo<br />
<strong>za</strong>htevam trga. Pritiski kapitala vodijo procese jezikovne homogeni<strong>za</strong>cije v prid »velikim<br />
jezikom« na škodo »malih«. Slovenščina je na tem zemljevidu jezikovne moči mali jezik, ki<br />
mu je treba <strong>za</strong>gotoviti vse infrastrukturne pogoje <strong>za</strong> razvoj na vseh področjih javne<br />
komunikacije.<br />
Po drugi strani pa ob slovenščini v RS živijo tudi drugi, manjšinski jeziki: uradni italijanščina<br />
in madžarščina na področjih, kjer živita italijanska in madžarska manjšina, ter drugi<br />
manjšinski jeziki, ki uradno niso priznani. Uradna politika večjezičnosti EU predpostavlja<br />
<strong>za</strong>ščito vseh jezikovnih skupin ter promocijo in razvoj njihovih jezikov.<br />
Slovenski jezik ima skozi optiko kulture večplastno vlogo. V ožjem smislu je osrednji medij<br />
literarne, gledališke, avdiovizualne (zlasti film) in deloma glasbene ter druge ustvarjalnosti,<br />
hkrati pa je dejansko prevladujoči komunikacijski medij pri posredovanju kulturnih dobrin<br />
<strong>za</strong>interesirani publiki na vseh področjih kulturnih dejavnosti. Ob tem je treba poudariti, da<br />
vloga slovenščine v literarnih, gledaliških, filmskih in glasbenih delih ni le prenosniška,<br />
temveč bistvena, saj aktivno soustvarja pomen kulturnega/umetniškega produkta. V jeziku so<br />
namreč uskladiščeni kulturni vzorci dojemanja sveta, strukturirana je izkušnja govorcev<br />
skupnega kulturnega prostora. Umetniška ustvarjalnost, ki <strong>za</strong> izražanje uporablja jezikovno<br />
materijo, pa izkorišča napetost med fosiliziranimi jezikovnimi sredstvi in umetniškim<br />
pri<strong>za</strong>devanjem po premikanju meja. Vsak jezik je iz te perspektive dragocenost in<br />
nepogrešljivi element evropskega in svetovnega v današnjem času tako ranljivega<br />
jezikovnega ekosistema. V javnem interesu RS na področju kulture je torej odpirati in<br />
podpirati možnosti <strong>za</strong> umetniško in širšo kulturno ustvarjalnost oziroma dejavnost v<br />
slovenščini kot državnem jeziku, ob tem pa posvečati dolžno skrb tudi manjšinskim tako<br />
uradnim kot neuradnim jezikom, s posebnim ozirom na jezikovne pravice govorcev s<br />
posebnimi potrebami.<br />
10
Change language