05-07 NGM PRILOGA 1.indd - National Geographic

BREZPLAČNO 

PRILOGA ZA UČITELJE 

osnovna šola 

maj 2007 

Indija tako ali drugače 

Krištof Kolumb je leta 1492 mislil, da je odkril novo pot do Indije, 

dežele, bogate s svilo in začimbami. V tokratni prilogi smo za Vas in 

Vaše učence pripravili temo o Bombaju, razcvetenem mestu “prave” 

Indije in prispevek o življenju v Ameriki v času, ko so jo Evropejci 

šele odkrivali in naseljevali. Vsebina je zelo aktualna, saj v teh dneh 

od dogodkov, opisanih v članku, mineva natanko 400 let. Osmošolci 

bodo z njim osvežili znanje, za sedmošolce, ki se bodo s to snovjo 

srečali takoj po počitnicah, pa bo lahko zanimiva spodbuda. Članek 

o Indiji nam bo popestril pouk geografije v 7. razredu, ko bomo 

obravnavali Južno Azijo, ali v 9. razredu, ko bomo pri zgodovini 

govorili o sodobnih svetovnih problemih. Tema o zidovih, ki varujejo 

meje držav, bo zanimiva pri geografiji, zgodovini, državljanski vzgoji 

in etiki … 

Delovni list o mravljah, buldogih živalskega sveta, je naravnan 

biološko. Prispevek je primeren za vse razrede, saj so mravlje po 

svoji organiziranosti precej blizu človeku. 

Na koncu pa ne morem mimo letnega časa, ki je res najprijaznejši 

v letu. Mesec, v katerega vstopamo, je mesec mladosti in tudi mesec 

Evrope. Posvetite trenutek tudi temu. 

V letošnjem šolskem letu bomo v Vaši družbi še enkrat, pričakujte 

nas ob koncu maja, do takrat pa veliko lepih in toplih dni, 

Revija National Geographic Slovenija 

www.nationalgeographic.si 

e-pošta: ngm@nationalgeographic.si 

Revijo izdaja Založba Rokus Klett, d.o.o., 

po licenci ameriške revije 

National Geographic. 

Za Založbo Rokus Klett: 

Rok Kvaternik, glavni direktor 

e-pošta: rokus@rokus.com 

Odgovorni urednik revije: 

dr. Miha KovaË 

Urednik priloge: 

Damjan Snoj, 

e-poπta: damjan.snoj@nationalgeographic.si 

Direktor produkcije: 

Klemen Fedran, 

e-poπta: klemen@rokus.com 

Oblikovanje: 

Boštjan Brecelj, 

e-pošta: bostjanb@rokus.com 

Jezikovni pregled: Petra Jager 

NG Priloga za uËitelje 

Sestavljalci in sodelavci: 

dr. Marina Dermastia 

Mitja Kobale 

Sonja Tus 

Damjan Snoj 

Damjan Snoj 

Urednik priloge za učitelje 

revije National Geographic 

Založba Rokus Klett, d.o.o. 

Stegne 9b, 1000 Ljubljana 

Telefon: 01/513 46 00 

BrezplaËni telefon: 080 1922 

Telefaks: 01/513 46 99 

www.rokus.com 

Copyright 2007 National Geographic Society, 

za Slovenijo Založba Rokus Klett. 

Vse pravice pridržane. 

NATIONAL GEOGRAPHIC in rumeni okvir sta 

varovani blagovni znamki . 

Založba Rokus Klett dovoljuje fotokopiranje Priloge. 

Kazalo 

Bilo je nekoč na Zahodu 

Urbano srce Indije 

Zidovi na meji 

Mravlje buldogi 

2−5 

6−9 

10−11 

12−15

Bilo je nekoč na Zahodu (str. 40−63) 

Članek smiselno dopolnjuje prispevek: 

Zapuščina Jamestowna (str. 64–75). 

UPORABNOST 

Zgodovina: 

• 8. razred (Odkritja čezmorskih dežel) 

• zgodovinski krožek 

Geografija: 

• 8. razred (Naravnogeografske značilnosti 

Severne Amerike) 

• geografski krožek 

Izbirni predmeti: 

• Organizmi v naravnem in umetnem okolju 

• Življenje človeka na Zemlji 

• Multimedija 

CILJI 

Učenec: 

• opredeli območje prvih kolonij v Severni 

Ameriki, 

• opiše značilnosti ameriške pokrajine pred 

prihodom belcev, 

• primerja spreminjanje kulturne pokrajine 

in način življenja angleških naseljencev v 

kolonijah, 

• našteje živali in rastline, ki so jih belci 

pripeljali v Novi svet, ter ugotovi, kakšne 

posledice so imele na novo okolje, 

• razvija različne oblike sporočanja, 

• razvija vzročno-posledično mišljenje. 

MOŽNE AKTIVNOSTI 

• INDIVIDUALNO DELO 

Učenci rešujejo delovne liste, ki jih potem 

skupaj pregledamo ter se pogovorimo ob 

nerazumljivih oz. težje razumljivih stvareh. Na 

koncu rešijo izpolnjevanko, ki jo sestavijo sami. 

• SODELOVALNO UČENJE 

Učence razdelimo v skupine, vsaka skupina 

obdela del besedila in na plakatu ali tabli ali v 

računalniški predstavitvi oblikuje miselni vzorec 

o vsebini članka. Na koncu delo pregledamo ter 

se pogovorimo o težje razumljivih stvareh. 

Predlagana razdelitev skupin: 

1. Kakšni so podnebje, prst in rastje Severne 

Amerike 

2. Kako so staroselci izkoriščali naravo 

3. Kako so na staroselce vplivali naseljenci 

4. Zakaj so staroselci skoraj izumrli 

5. Katere dobrine sta si izmenjala Stari in Novi 

svet 

• DELO V DVOJICAH 

Učenci v dvojicah sestavijo 10 vprašanj različnih 

tipov, ki jih lahko izpeljemo v obliki kviza. 

• RAZŠIRITEV IN POGLOBITEV VSEBINE 

Z učenci se napotimo v računalniško učilnico 

in ob brskanju po spletnih straneh poiščemo 

še več informacij, povezanih z značilnostmi 

življenja ameriških Indijancev. Spoznavajo 

številna indijanska plemena, območja njihove 

poselitve, procese asimilacije v ameriško 

družbo. V nemi karti Severne Amerike označijo 

življenjski prostor ameriških Indijancev ter 

ugotovijo značilnosti njihove bogate kulturne 

dediščine. 

• DEBATNA TEHNIKA 

Učence v okviru pouka geografije, zgodovine 

ali izbirnega predmeta razdelimo v dve skupini. 

Prva skupina zagovarja pozitivne posledice 

množičnega priseljevanja angleških naseljencev, 

druga pa predstavi negativne posledice tega 

procesa predvsem z vidika ameriških Indijancev. 

SPLETNE STRANI 

http://www.apva.org/history/index.html 

http://en.wikipedia.org/wiki/Jamestown,_Virginia 

http://www.virtualjamestown.org/ 

POVZETEK ČLANKA 

• Avtor opisuje prihod angleških naseljencev 

v Novi svet. Prva naselbina se je imenovala 

Jamestown in je ležala na območju Virginije. 

• V članku so zelo nazorno predstavljeni 

odnosi med naseljenci in Indijanci, njihovo 

medsebojno trgovanje, počasno prodiranje 

naseljencev na indijansko posest. Beli 

naseljenci so se znašli v popolnoma 

drugačnem okolju, zato jih je veliko tudi umrlo 

zaradi najrazličnejših bolezni in lakote. 

• Živali in rastline, ki so jih prinesli iz Evrope, 

ter rastline, ki so uspevale na območju 

Amerike, so počasi spreminjale in izboljševale 

življenjske razmere naseljencev, dokler niso ti 

zasedli najboljše zemlje in potisnili Indijancev 

iz njihovih domov. 

2

Delovni list 1 Bilo je nekoč na Zahodu 

˚ S pomočjo atlasa na 

karti označi: 

• zvezno državo Virginijo, 

• polotok Maryland, 

• zaliv Cheasapeake, 

• mesto Jamestown. 

˚ Dopolni besedilo. Pomagaj si z besedilom na strani 42. 

Prva angleška kolonija na ozemlju Severne Amerike se je imenovala ___________________, 

njeno središče je bilo mesto ___________________. Prvi naseljenci so tja prišli leta 

___________________. Med njimi je bil tudi John ___________________, ki je bil poročen 

z Indijanko ___________________. Naseljenci so začeli gojiti ___________________ in ga z ladjami 

izvažati v ___________________. Ob tem so v Ameriko prinesli ___________________, ki so vplivali 

na ___________________ gozdove. 

˚ Oglej si sliko Indijanca na strani 43 in preberi pojasnilo k njej. 

Kateremu plemenu so pripadali prvi Indijanci, na katere so naleteli angleški naseljenci 

__________________________________________________________________________________________ 

Kakšna so bila indijanska oblačila ________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

S čim so se Indijanci preživljali ___________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

Kdo je avtor slike Obkroži pravilni odgovor. 

John Rolfe John White Wiliam Strachey 

3

˚ Odgovori na vprašanja. 

Kako se imenuje polotok, kjer so se izkrcali prvi angleški naseljenci _________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

Pred koliko leti se je to zgodilo Obkroži pravilni odgovor. 

250 300 350 400 450 500 550 

Zakaj Indijanci ob prihodu belcev niso imeli udomačenih živali _____________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

Zakaj je bila med prvimi evropskimi naseljenci umrljivost tako velika _______________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

Zakaj Indijanci niso uničili novih naselbin _________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

˚ Dopolni tabelo. 

V tabelo vpiši predmete, rastline in živali, ki so jih v Ameriko pripeljali angleški naseljenci, ter 

predmete, rastline in živali, ki so jih uporabljali Indijanci pred prihodom Angležev. 

Angleži v Ameriki 

Indijanci v Ameriki 

Predmeti 

Rastline 

Živali 

˚ Pojasni stavek. 

Po besedah zgodovinarja Alfreda Crosbyja je največja Kolumbova zasluga, da je zašil 

razparane šive Pangee. Kaj je Pangea _____________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

Na kakšen način jo je Kolumb “zašil” _____________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

4

˚ Poišči pare. 

Powhatan 

jeseter 

plazmodij 

kolonija 

tuckahoe 

velika riba ameriških rek 

naselbina 

indijanski kruh 

indijanski poglavar 

zajedavec, ki povzroča malarijo 

˚ Oglej si sliko Preobrazba pokrajine na straneh 54 in 55 in pojasni, kakšne 

so pozitivne in negativne spremembe spreminjanja pokrajine v Ameriki po 

naselitvi Angležev. 

POZITIVNE SPREMEMBE 

NEGATIVNE SPREMEMBE 

˚ Reši izpolnjevanko. 

nasad 

trgovska naselbina 

domača žival (volna) 

tropska bolezen 

indijanski poglavar 

rastlina, ki so jo gojili naseljenci 

žival, ki rahlja prst 

draga kovina 

indijanski čoln 

indijanski izraz za tujce, prišleke 

5

Urbano srce Indije/Dharavi, na senčni strani Bombaja (str. 76−101) 

UPORABNOST 

Zgodovina: 

• 8. razred (Odkritja čezmorskih dežel) 


Geografija: 

• 7. razred (Južna Azija) 


• turistični krožek 


• Turistična vzgoja 



• Sodobna priprava hrane 

• Verstva in etika 

CILJI 

Učenec: 

• umesti čas in kraj nastanka Indije, 

• spozna življenje Bombaja, 

• ugotovi pomen četrti Dharavi glede na druge 

mestne predele, 

• utemelji pomembnost in posebnost 

barakarskih naselij, 

• spozna razlike med območji v Dharaviju, 

• spoznava različne dejavnosti, s katerimi se 

ukvarjajo ljudje v Dharaviju, 

• opiše življenje družin v barakarskih naseljih, 

• ugotovi pomen praznovanj v Indiji, 





Učenci rešujejo delovne liste, oblikujejo 

miselni vzorec, ki ga skupaj pregledamo ter 

se pogovorimo o težje razumljivih pojmih. Na 

koncu rešijo vprašanja, ki jih sestavljajo v parih. 

(seminarsko nalogo, plakat, razstavo), pri 

katerem raziščejo življenje v barakarskih naseljih 

po vsem svetu. Ugotovitve strnejo v obliki 

seminarske vaje, predstavitve v PowerPointu, 

plakatov. Ob predstavitvi ugotovitev organizirajo 

tematski večer, na katerega povabijo starše, 

učitelje, krajane … V okviru izbirnega predmeta 

Sodobna priprava hrane pripravijo nekaj 

tipičnih indijskih jedi, v okviru likovne vzgoje ter 

tehnike in tehnologije izdelajo indijsko tapiserijo 

(iz papirja) … Če obstaja možnost, na obisk 

povabijo Indijca, z njim naredijo intervju. 


http://news.bbc.co.uk/2/shared/spl/hi/world/06/ 

dharavi_slum/html/dharavi_slum_intro.stm 

http://en.wikipedia.org/wiki/Dharavi 

http://www.indiatogether.org/opinions/ddsouza/ 

dharavi.htm 

http://www.monash.edu.au/pubs/monmag/ 

issue12-2003/research/dharavi.html 

http://www.searchindia.com/search/ 

mumbai-pictures/dharavi.html 


Avtor članka je predstavil del velemesta 

Bombaj, ki spada na rob družbe. Dotaknil se je 

načina življenja, pomena in današnjega gledanja 

na “senčno stran”, kot avtor imenuje ta del 

Bombaja. Spoznamo razmere v barakarskih 

naseljih, gospodarske dejavnosti, ki pritegujejo 

ljudi iz drugih delov Indije in jim prinašajo 

majhen zaslužek. Avtor opiše vsakdanje življenje 

družin, predstavi vlogo ženske in moškega 

ter prikaže pomen praznikov za prebivalce 

barakarskega naselja Dharavi. Pokaže tudi, da je 

prehitro naraščanje prebivalstva v Aziji postalo 

svetovni problem. 



predela del besedila ter na tabli ali plakatu 

oblikuje vsebino članka. 


1. Dharavi – senčna stran Bombaja. 

2. Primerjava utripa indijskih mest. 

3. Delovanje Dharavija. 

4. Utrip barakarskih naselij. 

5. Različne vloge v družini. 

6. Trdo delo. 

7. Načrti za spremembe barakarskih naselij. 

• PROJEKTNO DELO 

Učenci s pomočjo članka in informacij 

v literaturi ter na spletu izdelajo projekt 

6

Delovni list 1 Urbano srce Indije 

˚ Ob pomoči besedila na strani 82 dopolni besedilo. 

Vsa indijska mesta so ___________________, nobeno pa se ne more primerjati 

z ___________________. Mestu vlada neznosen ___________________, ki nikoli ne 

___________________. Del mesta je tudi ___________________, barakarska četrt, v kateri 

se gnete več kot ___________________ prebivalcev na enem hektarju površine. Ulice so 

___________________. Ponoči na njih vlada ___________________. V enem stanovanju lahko 

prebiva tudi ___________________ ljudi. 

˚ V zemljevid Indije vriši New Delhi in Bombaj (Mumbai). Poišči indijsko zastavo 

in jo nariši v pravokotnik. 

˚ Preberi besedilo in si oglej slike na straneh 83, 84 in 85 ter razmisli. 

Primerjaj Dharavi nekoč in danes. _________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

Kako barakarsko naselje opredeljuje OZN _________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

7

Ali imamo podobne četrti tudi v Sloveniji Odgovor utemelji. _______________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

˚ Oglej si sliko in odgovori na vprašanja ob njej. Pomagaj si z besedilom 

na strani 95. 

Katera obrt je, sodeč po sliki, razširjena v 

Dharaviju 

___________________________________________ 

Kakšen je indijski izraz za lončarja 

___________________________________________ 

Zakaj je prihodnost lončarstva ogrožena 

___________________________________________ 

___________________________________________ 

___________________________________________ 

Kako lončarji gledajo na načrte za modernizacijo naselja 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

˚ S pomočjo besedila na straneh 88 in 89 predstavi načrte za modernizacijo 

Dharavija. 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

˚ Poveži, kar sodi skupaj. 

Dharavi 

Bombaj 

Amit 

Kasta kumgharjev 

najglasnejše mesto Indije 

senčna stran Bombaja 

lončarjev sin 

filozof 

8

˚ Odgovori na vprašanji. 

Kaj je kasta _____________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

Kako se imenujejo pripadniki najnižje kaste _______________________________________________ 

Ali so kaste uradno dovoljene ali prepovedane ____________________________________________ 

˚ Pravilnim trditvam pripiši DA, nepravilne popravi. 

Dharavi je bil začasna skupnost nelegalnih naseljencev. 

__________________________________________________________________________________________ 

Danes ima značilnosti zrele barakarske četrti. 

__________________________________________________________________________________________ 

Svetovno prebivalstvo naj bi do leta 2020 naraslo na 7,58 milijarde. 

__________________________________________________________________________________________ 

Prvič v zgodovini naj bi se zgodilo, da bo mestnega prebivalstva več kot podeželskega. 

__________________________________________________________________________________________ 

Pri OZN ocenjujejo, da živi v barakarskih naseljih več kot milijarda ljudi. 

__________________________________________________________________________________________ 

Prebivalcem Dharavija srečo prinaša slonjeglavi Ganeša. 

__________________________________________________________________________________________ 

˚ Dopolni miselni vzorec. 

SENČNA STRAN BOMBAJA 

UTRIP DHARAVIJA 

MESTO V MESTU 

RAST MESTA 

GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 

9

Zidovi na meji (str. 122−151) 

UPORABNOST 

Zgodovina: 

• 9. razred (Dekolonizacija in neokolonializem) 


Geografija: 

• 8. razred (Prebivalstvo Angloamerike, Mehika) 


Državljanska vzgoja in etika: 

• Človekove pravice 




CILJI 

Učenec: 

• umesti ZDA in Mehiko na zemljevid sveta ter 

Amerike, 

• ob slikovnem gradivu našteje najbolj znane 

zidove v zgodovini, 

• pojasni vlogo in pomen tovrstnih objektov, 

• primerja stare in moderne zidove glede na 

način graditve in varovanje, 

• ugotavlja upravičenost graditve zidov, 

• preiskuje učinkovitost tovrstnega varovanja 

meje, 

• primerjajo zid med Mehiko in ZDA z bodečo 

žico okoli Ljubljane med drugo svetovno 

vojno, 





Učenci rešujejo delovne liste, ki jih potem 

skupaj pregledamo ter se pogovorimo ob 

nerazumljivih oz. težje razumljivih stvareh. Na 

koncu rešijo izpolnjevanko, ki jo sestavijo sami. 



obdela del besedila in na plakatu ali tabli ali 

v računalniški predstavitvi oblikuje miselni 

vzorec o temi. Na koncu delo pregledamo ter se 

pogovorimo o težje razumljivih stvareh. 


1. Obmejni zidovi v zgodovini. 

2. Prebivalstvo ZDA. 

3. Prebivalstvo Mehike (Latinske Amerike). 

4. Migracije v svetu. 


V okviru medpredmetnega povezovanja pri 

zgodovini, geografiji ter državljanski vzgoji 

in etiki pripravimo projekt o odprtosti meja 

s poudarkom na meji med ZDA in Mehiko. 

Učenci s pomočjo članka predstavijo vzroke 

za zapiranje posameznih državnih meja nekoč 

in danes, poimenujejo najbolj znane obmejne 

zidove danes in v preteklosti ter pojasnijo 

vzroke za tako ravnanje držav. V šolo povabimo 

predstavnika policije, ki nam predstavi 

probleme, povezane z ilegalnim prečkanjem 

državnih meja v Sloveniji in Evropski uniji. 

Temo lahko še aktualiziramo z vstopom 

Slovenije v schengenski informacijski sistem. 

• DEBATNA TEHNIKA 

Učence lahko bodisi v okviru nadgraditve 

projektnega dela bodisi pri državljanski vzgoji 

in etiki razdelimo v dve skupini. Vsaka določi 

največ tri razpravljavce, ki govorijo o problemu 

zaprtosti meja. Ena skupina naj zagovarja 

liberalnejši, druga strožji režim prehoda 

meje. Drugi si zapisujejo zanimive poudarke 

iz razprave po sistemu +, –, zanimivo. Za 

nadgraditev lahko učenci napišejo prosti spis z 

naslovom “21. stoletje – stoletje zidov”. 


http://en.wikipedia.org/wiki/U.S.-Mexico_border 

http://www.epa.gov/r6border/ 

http://www.bordercounties.org/ 

http://www.migrationinformation.org/Feature/ 

display.cfmID=407 

http://www.inmotionmagazine.com/border.html 

http://www.inmotionmagazine.com/mj1.html 


• Avtor opisuje razmere na meji med ZDA in 

Mehiko, kjer rastejo obsežni zidovi, ki naj bi 

preprečili ilegalne prehode meje. 

• Predstavljene so razmere ob meji med 

državama ter odnos prebivalcev do ograj, ki 

so jih razdelile. 

• V dodatku ob koncu članka je predstavljena 

zgodovina graditve obzidij in obmejnih zidov 

na svetu. 

• DELO V DVOJICAH 

Učenci na karto sveta s pomočjo članka (strani 

148 in 149) vrisujejo najbolj znane obmejne 

zidove. 

10

Delovni list 1 Zidovi na meji 

˚ S pomočjo sheme na straneh 148 in 149 označi območja, na katerih so gradili 

obzidja in zidove. Če poznaš še katerega, ga dodaj. 

˚ Izdelaj miselni vzorec o temi Zidovi na meji; v pomoč naj ti bodo sličice. 

11

Mravlje buldogi (str. 152–161) 

UPORABNOST 

Biologija: 

• 8. razred (Socialne žuželke, Ekologija) 

• 9. razred (Čutila) 

• prva pomoč 

• naravoslovni krožek 

Kemija: 

• 8. razred (Strupene snovi/toksini) 

Geografija: 

• 9. razred (Podnebje) 


• Organizmi v naravnem okolju 


CILJI 

Učenec: 

• spozna socialni vidik življenja žuželk, 

• spozna prilagoditve za tak način življenja, 

• se seznani s pomenom strupenih snovi pri 

lovu in obrambi, 

• opiše življenjski prostor mravelj buldogov, 

• našteje strupene žuželke in živali v Sloveniji in 

bližnji okolici, 

• ve, kako ravnati v primeru pika strupenih 

žuželk, 



letu, ko so žuželke najnevarnejše, in območja 

v Sloveniji, na katerih moramo biti še posebej 

pozorni. 

Na obisk lahko povabimo tudi medicinsko sestro 

ali zdravnika, ki učencem predstavi nevarnosti in 

načine pomoči ob pikih strupenih žuželk. 


http://ant.edb.miyakyo-u.ac.jp/INTRODUCTION/ 

Gakken79E/Page_02.html 

http://home.att.net/~B-P.TRUSCIO/ 

STRANGER.htm 

http://kid.kibla.org/~zgs/TG2001/ZL2001/ 

zl2001.html 

http://sl.wikipedia.org/wiki/Mravlje 


Mravlje buldogi žive le v Avstraliji. Imajo 

nenavaden način življenja. So zelo napadalne 

mravlje, ki plenijo druge žuželke. Njihov pik je 

strupen in boleč. 


• PRAKTIČNO DELO 

Z učenci v vajalnici uredite mravljišče rjavih 

gozdnih mravelj in jih opazujte. 


Učenci naj na izletu v gozdu ali na vrtu 

opazujejo mravlje pri njihovih vsakodnevnih 

opravilih in ga natančno opišejo. 


Učenci naj v domačem urbanem in naravnem 

okolju najdejo čim več vrst mravelj in primerjajo 

njihove načine življenja. Hkrati lahko primerjajo 

življenje mravelj z življenjem drugih socialnih 

žuželk, ki jih najdejo v bližini svojega doma 

(čebele, ose ...). V strokovni literaturi naj 

poiščejo informacije o tem, kakšne posledice 

imajo piki žuželk in kako ravnamo ob tem. To 

lahko ponovijo tudi na tečaju prve pomoči, kjer 

je še organiziran. Učenci, ki so na pike žuželk 

alergični, povedo drugim, kako ravnati ob 

morebitnem piku. Učenci imenujejo obdobja v 

12

Delovni list 1 Mravlje buldogi 

˚ Izpolni tabelo. 

S pomočjo učitelja, knjižnice, svetovnega spleta se seznani s čim več vrstami mravelj. Če 

zmanjka prostora, lahko tabelo povečaš. Pri vsaki vrsti navedi, kako živi (kakšna so njena 

mravljišča), s čim se hrani in v kakšnem okolju živi. 

Vrsta mravlje Mravljišče Hrana Življenjski prostor 

˚ Razmisli in odgovori na vprašanja. 

Čeprav niso mravlje, so jim po načinu življenja, pa tudi sicer najbolj podobni predstavniki 

posebne skupine žuželk. Kako se imenujejo in po čem se bistveno razlikujejo od mravelj 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

Večino mravelj, čebel in os druži skupna lastnost – imajo strupni aparat, s katerim lahko boleče 

pičijo. Njihov strup lahko vsebuje zelo preproste spojine, kot je mravljična kislina, ali pa zelo 

zapletene beljakovinske toksine. Čemu je namenjen njihov strup ___________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

13

Kaj izloča gozdna mravlja, ti je lahko hitro jasno, če za hip položiš dlan na mravljišče in 

počakaš, da ti nekaj mravelj zleze na dlan. Mravlje nato previdno otresi in dlan hitro povohaj. 

Ali lahko poveš, katero snov so “spustile”, ko si jih vznemiril ______________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

Mravlje izločajo tudi nekatere druge snovi, s katerimi se predstavljajo drugim mravljam. 

Te snovi jim služijo za sporazumevanje. Z njihovo pomočjo se orientirajo v prostoru in 

prepoznavajo mravlje drugih vrst, tistih, ki ne pripadajo njihovemu mravljišču. Take mravlje 

ponavadi hitro napadejo in jih skušajo uničiti. Kako imenujemo te snovi ____________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

Katero čutilo je zelo dobro razvito pri mravljah buldogih, o katerih govori članek ____________ 

__________________________________________________________________________________________ 

˚ Pojasni, od kod ime “mravlja buldog” ter zakaj ji pravimo samotna plenilka. 

˚ Razišči. 

_________________________________________________________________________ 

_________________________________________________________________________ 

_________________________________________________________________________ 

_________________________________________________________________________ 

_________________________________________________________________________ 

Poleg mravelj poznamo vsaj še dve skupini socialnih žuželk (čebele, nekatere ose), ki, tako 

kot mravlje, žive v velikih družinah. V teh družinah lahko obstajajo različne družbene vloge in 

naloge posameznikov. S pomočjo učitelja, knjižnice, svetovnega spleta se seznani z njihovim 

načinom življenja in izpolni spodnjo tabelo. 

Skupina žuželk 

Imena za posamezne 

člane družine 

Katero delo opravlja 

posamezni član družine 

Čebele 

Ose 

14

˚ Razišči. 

V tabeli so navedene nekatere strupene živali, ki živijo tudi pri nas. Premisli, kako vnesejo 

strup v vsiljivca ali plen in čemu je njihov strup v prvi vrsti namenjen (npr. za lov, obrambo, 

odvračanje pozornosti itd.). 

Žival Način vnosa strupa Namen 

modras 

močerad 

rdeča morska vetrnica 

sršen 

meduza mesečinka 

morski zmaj 

mnogostarševska gozdna mravlja 

˚ Razišči. 

S pomočjo interneta, literature … opiši, kako pomagati nekomu, ki ga je pičila strupena 

žuželka. 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

_________________________________________________________________________________ 

_________________________________________________________________________________ 

_________________________________________________________________________________ 

_________________________________________________________________________________ 

_________________________________________________________________________________ 

15

POSTANITE POVERJENIK REVIJE 

NATIONAL GEOGRAPHIC 

SLOVENIJA 

Če na šoli še nimate poverjenika za revijo National Geographic, 

Vas vabimo, da to postanete. 

Vsak mesec boste prejeli to izjemno revijo brezplačno, 

deležni pa boste tudi drugih ugodnosti. 

VSE INFORMACIJE V ZVEZI S POVERJENIŠTVOM 

IN NAROČILI NA REVIJO SO VAM NA VOLJO 

NA BREZPLAČNI TELEFONSKI ŠTEVILKI 080 19 22. 

Prijave za poverjeništvo revij National Geographic 

sprejema Matic Karlovšek po telefonu številka 01 513 46 43 

ali e-pošti: matic@rokus.com. 

¸ 

UGODNOSTI POVERJENIŠTVA 

Če zberete do 5 naročnin, Vam bomo poslali darilo, 

komplet razglednic National Geographica, 

¸ 

za zbranih 6 do 10 naročil boste leto dni 

brezplačno prejemali en izvod revije National Geographic, 

¸ 

za vsakih dodatnih 10 zbranih naročil boste leto dni 

brezplačno dobivali še dodaten izvod revije National Geographic; 

lahko ga boste podarili prijateljem, sodelavcem ali sorodnikom. 

KAKO DO REVIJE NATIONAL GEOGRAPHIC 

ALI IZVODA BREZPLAČNE PRILOGE NG ZA UČITELJE 

• Pokličite brezplačno številko 080 19 22, 

• izpolnite naročilnico na spletni strani 

www.nationalgeographic.si.

05-07 NGM PRILOGA 1.indd - National Geographic

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?