Revija za avtomatizacijo, mehatroniko, robotiko ... - Avtomatika

Revija za avtomatizacijo, mehatroniko, robotiko, komunikacije in informacijske tehnologije • 4.17€ • LETO 2012 • 111 

ISSN 1580-0830

Nadzor polnjenjenja električnih vozil: 

• IEC 61851-1 charging mode 3 

• Ethernet priključek 

• Samostojno ali del distribuiranih I/O enot 

Več informacij: 

www.siemens.com/siplus-ecc 

SIPLUS ECC2000 

s

AVTOMATIKA 

Revija za avtomatizacijo • ISSN 1580-0830 • 111/2012 

Založba: S5tehnika.net d.o.o. 

Sostrska cesta 43C, 1000 Ljubljana 

e-mail: stik@slotehnika.net 

web: http://www.slotehnika.net 

tel. 059 010 952 • fax: 059 011 070 

AVTOMATIKA 

Revija za avtomatizacijo procesov, 

strojev in zgradb, robotiko, mehatroniko, 

komunikacije in informacijske 

tehnologije ter URADNO GLASILO DAS 

- Društva AVTOMATIKOV SLOVENIJE 

Glavni urednik: 

Branko Badrljica • tel. 040 423 303 

e-mail: brankob@avtomatika.com 

Odgovorni urednik: 

Dragan Selan • tel. 059 010 949 

dragan.selan@avtomatika.com 

Naslov za pošiljanje: 

S5tehnika.net d.o.o., 

Revija AVTOMATIKA, 

P.P. 5807, 1261 Ljubljana - Dobrunje 

stik@avtomatika.com 

studio@avtomatika.com 

Naročnine na: www.avtomatika.com 

Rubrika DAS: 

Urednik: doc. dr. Nenad Muškinja 

nenad.muskinja@uni-mb.si 

Društvo avtomatikov Slovenije: 

Predsednik: izr. prof.dr. Sašo Blažič 

saso.blazic@fe.uni-lj.si 

Tisk: 

PREMIERE D.O.O., Medvode 

Cena 4,17 €, za celoletno naročnino priznavamo 

10% popust, poštnina za SLO 

in DDV sta vključena v ceno, naklada 

1.500 izvodov. Vse pravice pridržane. 

Ponatis celote ali posameznih delov je 

dovoljen samo z dovoljenjem založnika 

in vedno z navedbo vira. Nepodpisane 

fotografije so iz fotoarhiva uredni štva 

revije Avtomatika. Revija izhaja 10-krat 

letno, julija in avgusta ne izide. 

Spoštovani, 

Poletje je za nami, sončni dnevi pa se bodo še nadaljevali in sonce bo še 

dolgo v jesen ogrevalo zemljo... Sonce, vir skorajda neomejene energije, 

ki je vsem brezplačno na voljo. Vse bolj se zavedamo, da se zgolj z 

nafto in njenimi derivati ne da v neskončnost, vodnih potencialov tudi 

počasi zmanjkuje, čeprav so še rezerve, sončne energije in energije drugih 

obnovljivih virov pa je na pretek. Zelene energije.... Samo uporabiti 

jih moramo. 

Državne subvencije in visoke odkupne cene tako pridobljene energije so 

pospešile postavljanje sončnih elektrarn, ki so začele rasti kot gobe po 

dežju. Vložki v opremo in priklop na omrežje so res veliki, vendar bi se 

na ta način povrnili v okoli desetih letih - pravzaprav je zaslužek prav 

lepo pokrival najete kredite za postavitev elektrarne... če ne bi država 

znižala odkupne cene energije! To sicer ni nič narobe, če ne bi investitorji 

na to ceno računali in jo vkalkulirali v finančno konstrukcijo. 

Ok, to so konec koncev podjetniki, ki bi na težave morali računati in 

zagotoviti ustrezno financiranje. Kaj pa gospodinjstva, ki imajo na 

voljo površine za postavitev male sončne elektrarne Večinoma bi težko 

ali sploh ne pridobili vsa dovoljenja za postavitev in potem še priklop 

v javno električno omrežje in se tega že v začetku ne lotijo. Kljub vsemu 

pa imajo možnost vsaj deloma ali v celoti zadostiti lastnim potrebam 

po električni energiji s postavitvijo otočne sončne elektrarne, ki jo 

lahko kombinirajo še z drugimi viri... recimo vetrnim generatorjem, 

če živijo na dovolj vetrovnem področju, morda malo hidroelektrarno 

na domačem potoku, v skrajnem primeru tudi s plinskimi turbinami 

in kogeneracijo toplote za ogrevanje prostorov in vode itd... Možnosti 

za zmanjšanje računa za elektriko je veliko - tudi s pravilno gradnjo, 

izolacijami, pasivnim hlajenjem in ogrevanjem, sončnimi kolektorji in 

... varčevanjem. 

Zaradi vsega naštetega, se je revija Avtomatika intenzivno lotila 

preučevanja uporabe, namestitve, avtomatizacije, rešitev in tehnologij 

obnovljivih virov električne energije. Uvedli smo posebno rubriko 

ZELENE ENERGIJE, ki bo obravnavala vse aspekte naštetih obnovljivih 

virov električne energije. Poudarek bo seveda na tehnologijah pridobivanja 

električne energije, gospodarnosti, možnostih uporabe, cenovnih 

aspektih in vplivih na okolje. Seveda bo velik poudarek tudi na avtomatizaciji 

proizvodnje in distribucije tako pridobljene ”zelene energije”, 

saj je to vendar osnovni element te revije... 

V tej številki smo želeli objaviti tabelarično predstavitev vseh nam 

znanih proizvajalcev fotovoltaične opreme, ponudnikov rešitev in storitev, 

vendar smo na zastavljeno anketo prejeli premalo odgovorov, da 

bi lahko to storili verodostojno. Potrudili se bomo to storiti v naslednji 

številki... 

Veselimo se uspešnega sodelovanja z vami! 

Dragan Selan 

Odgovorni urednik 

AVTOMATIKA 111/2012 

3

KAZALO VSEBINE 

10 

18 

37 

30 

KAZALO 

AVTOMATIKA INFO 

3 Uvodnik 

5 SEZNAM OGLAŠEVALCEV 

6 STROKOVNJAKI SVETUJEJO 

EXPRESS NOVICE 

7 PROJEKT e-Pragmatik 

13 BIONIKA - Naravni vzori za tehniko prihodnosti 

15 Konferenca ZSFI: Zelena prihodnost je v sončnih elektrarnah 

21 BISOL Group podpisal 2,5-megavatno pogodbo z britansko 

Solarcentury 

27 Naročilnica za tehnične priključke in opremo za sejem 

In.Tehnika 

28 Razstavni program sejma In.Tehnika 

40 SRK 2012 - 19. Seminar Radijske Komunikacije - preliminarni 

program 

ZELENE ENERGIJE 

9 Obnovljivi viri električne energije 

10 Uvod v FOTOVOLTAIKO 

15 Projekt Preklopi na sonce 

18 Polnjenje električnih vozil 

22 Fotonapetostni moduli BISOL na jadrnici Heron 

23 Plan-Net postal del združenja PV CYCLE in kako reciklirati 

odslužene PV panele 

29 Celostni pristop k izgradnji sončnih elektrarn 

30 Izvedba sončne elektrarne Salus 

31 Na primorskem malo sončnih elektrarn 

32 Uporaba litijsevih akumulatorjev za shranjevanje energije 

v otočnih PV sistemih 

34 Mobilni otočni PV generator 1.460Wh 

37 Zagotovite si zanesljivo delovanje in visoke izkoristke 

vaše sončne elektrarne 

MERILNA OPREMA 

41 Fotovoltaični »MPPT« algoritem za napajanje elektronskih 

bremen 

41 

SENZORIKA 

46 Novo! Omronova barvna senzorja: enostavna za uporabo 

in cenovno ugodna 

47 Nove merilne svetlobne zavese v robustnem ohišju 

48 SICK-ov novi Inspector PI50 omogočalažjo integracijo v 

stroj 

4 AVTOMATIKA 111/2012

AVTOMATIKA INFO 

SEZNAM OGLAŠEVALCEV 

02 SIEMENS 

05 RADIO LJUBLJANA 

05 STROJNIŠTVO.COM 

05 FDS RESEARCH 

06 SLO-TECH 

08 SMM 

14 DU-MA 

15 PS, LOGATEC 

16 UNI-LJ, FE - LPVO 

16 FBS ELEKTRONIK 

17 FINEA TRADE 

21 ŠPICA 

24 INTEHNIKA 

35 ROBOTINA SOLAR 

39 TEHNA 

41 SRK 2012 

43 ALKATRON 

45 DVS 

47 MIEL ELEKTRONIKA 

49 YASKAVA MOTOMAN 

49 TIPTEH 

50 BRK KABEL 

51 SICK 

52 METRONIK 

Naročnine na revijo Avtomatika tudi na www.avtomatika.com 

Naročilnico izrežite in izpolnite z zahtevanimi podatki. 

Dopisnico brez znamke vrzite v poštni nabiralnik... 

Podjetje/pravna oseba/: 

Kontaktna oseba: 

Ime: 

Priimek: 

Ulica: 

Številka in ime pošte: 

Tel.: 

Ident. št. za DDV: 

E-mail: 

Domača stran podjetja: 

 

FAX: 

Nepreklicno naročam(o) revijo AVTOMATIKA na naš naslov. Celoletno 

naročnino v višini 37.53 €/kpl* za izvodov bomo 

poravnali v 8. dneh po prejemu ponudbe. 

Podpis: 

št. 

M.P. 

Izjavljamo, da sem(smo) seznanjeni s pogoji prodaje! 

* kpl je 10 zaporednih številk! Vse cene vsebujejo DDV! 

AVTOMATIKA 

S5tehnika.net d.o.o. 

P.P. 5807 

POŠTNINA PLAČANA PO 

POGODBI ŠT. 183/1/S 

1261 Ljubljana Dobrunje 


5

STROKOVNJAKI SVETUJEJO 

VIŠJI NIVOJI VODENJA 

mag. Marijan Vidmar, INEA d.o.o. 

Stegne 11, 1000 Ljubljana 

e-pošta: marijan.vidmar@inea.si 

Svetuje: Zahtevnejše rešitve s FactoryLink SCA - 

DA paketom. Dvonivojske in trinivojske ap li ka - 

cije Komunikacijski proto - 

koli za povezavo na SCADA paket. Vprašanja 

la h ko pošljete po elektronski pošti ali pa pokli - 

te po telefonu: 01/513 81 00. 

AVTOMATSKA IDENTIFIKACIJA 

mag. Aleš , Špica International d.o.o., 

tel. (01) 5680 884 

Strokovnjak za sisteme za avtomatsko identifikacijo, 

mobilno 

tehnologijo 

kode, RFID in uvajanje sistemov v 

proizvodnjo. 

Vaša vprašanja lahko pošljete na naslov: 

ales.habic@spica.si 

VODENJE INDUSTRIJSKIH PROCESOV 

Branko , ing., SINABIT d.o.o., tel. 

01 56-36-300, branko.nikolic@sinabit.si 

Svetuje na uporabe: PLC in DCS kr mi - 

l niških sistemov v in procesih; 

recepturni sistemi po standardu ISA S88- 

01; OPC tehnologije za prenos podatkov na vi - 

š je nivoje vodenja in v MES; izvedba, kvalifi ka - 

ci je in dokumentiranje programskih rešitev po 

standardih za farmacevtsko industrijo (GAMP). 

VARNOSTNI ELEMENTI-SENZORIKA 

Damijan Jager, univ. dipl. Tipteh d.o.o. 

tel.: 01/200-51-50 

e-pošta: damijan.jager @tipteh.si 

Svetuje pri izboru in pravilni namestitvi var - 

nostnih elementov kot so svetlobne za ve se, svetlobne 

"muting" sistemi, dvo ro vklopi, 

izklopi v sili in varnostna sti ka la, senzorika. 

- 

šanje po e-pošti. 

OPTIČNA KONTROLA IZDELKOV IN PROCESOV 

dr. Francelj , FDS Research, Compu ter 

Vision Group, tel. 01/589-75-81, 

splet: www.fdsresearch.si 

e-pošta: francelj.trdic@fdsresearch.com. 

Je vrhunski strokovnjak na - 

niškega vida in direktor mednarodno pri - 

znanega podjetja. Svetuje pri uvajanju in in - 

tegraciji sistemov 

vida (tudi 

termovizije) v industrijske procese. 

NADZORNI SISTEMI - SCADA 

dr. Saša Sokoli , univ. dipl. direktor 

marketinga in prodaje, Metronik d.o.o., tel. 

01/514-08-14 

e-pošta: sasa.sokolic@metronik.si 

Je specialist za sisteme za upravljanje in nadzor 

(SCADA sistemi - programska oprema). 

lahko vsak torek med 10. in 12. uro 

ali pošljete vprašanje po e-pošti. 

ELEKTRONSKA REGULACIJA ELEKTROMOTORJEV 

Ivan Morano, univ. dipl. ing. el., vodja projektov 

v Robotina d.o.o. 

Tel: 05 689 20 24 

E-pošta: ivan.morano@robotina.si 

Svetuje glede uporabe 

regulatorjev, 

mehkih zagonov, motorjev, meritev ni - 

vo jev. 

AVTOMATIZACIJA PROCESOV IN STROJEV 

Janez Kokalj, 

ELSING d.o.o., tel. 01/562-60-44 

splet: www.elsing.si 

e-pošta: janez.kokalj@elsing.si 

direktor 

Svetuje pri in krmiljenju asinhronskih 

elektromotorjev ter pri dimenzioniranju ostale 

nizkonapetostne stikalne opreme. 

Dosegljiv je na zgornjem telefonu ali po e-pošti. 

VARNOSTNE SVETLOBNE ZAVESE 

Damijan Smonkar, dipl. ing. el., FBS ELEKTRONIK d.o.o. 

tel. 03/89-83-700 ali e-pošta: 

fbselektronik@siol.net 

Svetuje na varovanja in s svetlobnimi 

zavesami varnostnega nivoja 4 in var - 

nostnega nivoja 2. 

ga lahko na telefon ali pošljete e-mail. 

EIB INTELIGENTNE INSTALACIJE 

Janez univ. dipl. Elsyst d.o.o., 

tel. 01/83-10-425. splet: www.elsyst.si 

Ukvarja se s sistemom inteligentnih elektroinstalacij 

(EIB instalacije) v vseh fazah od projektiranja 

do iz ve d be. 

Po telefonu vam bo svetoval vsak ponedeljek 

med 8. in 10. uro. 

AVTOMATIZACIJA PROC. - IZVEDBA SISTEMOV 

mag. Janez , univ. dipl. teh. direktor, 

Metronik d.o.o., tel. 01/514-08-00, 

e-pošta: janez.zmuc@metronik.si. 

G. je specialist z bogatimi izkušnjami z 

izvedbo sistemov/projektov avtomatizacije. 

ga lahko vsak torek med 10. in 12. 

uro ali pošljete vprašanje po e-pošti. 

SENZORJI ZA AVTOMATIZACIJO 

Alojz Vipavc, FBS Elektronik d.o.o., tel. 

03/89-83-712 ali 

e-mail: fbselektronik@ siol.net 

Svetuje s uporabe induktivnih, ka pa - 

citivnih in opto senzorjev za uporabo v avtomatizaciji 

industrijskih procesov. Pokli ga 

lahko na telefon: 03 - 89 83 713. E-pošta: 

fbselektronik@siol.net 

VODENJE INDUSTRIJSKIH PROCESOV 

mag. David , direktor poslovne enote 

vodenje procesov v INEA d.o.o. 

e-pošta: david.cuk@inea. 

Se dlje ukvarja z vodenjem industrij - 

skih zveznih in procesov. Svetoval 

vam bo s regulacij vsak ponedeljek od 

11. do 12. ure na telefonu: 01/513-81-91, 

041/694-742 ali pošljete vprašanje po e-pošti. 

AVTOMATIZACIJA STROJEV - SERVO POGONI 

Kristan Corn, PS, d.o.o., Logatec, 

tel: 01-750-85-10, e-mail: ps-log@ps-log.si 

Splet: www.ps-log.si 

Svetuje s uporabe servo pogonov, fre - 

k pretvornikov in pozicijskih kr milni - 

kov. 

ga lahko na telefon 01-750-85-10 

ali pošljete vprašanje po elektronski pošti. 

ELEKTROMOTORNI POGONI 

Slavko Senica, univ. dipl. ing. el., 

Sistemi IN ES d.o.o., tel: 07 81 62 070, 

e-pošta: slavko.senica@sis-ines.si 

Svetuje pri in izvedbi avtomatiza - 

cij na krmiljenih in reguliranih elektromotorskih 

pogonov poljubnih iz vedb. 

INFORMATIZACIJA PROIZVODNJE 

Maks Tuta, univ. dipl. ing., Sinabit d.o.o. 

Tel. 041 765 785, e-pošta: maks.tuta@sina - 

bit.si, splet: www.sinabit.si 

Svetuje pri avtomatizaciji zajemanja po da t kov 

v pro izvodnji, posredovanju podatkov v poslo - 

v ne informacij ske sisteme in pri posredovanju 

podatkov za krmiljenje proizvodnje iz poslov - 

nega informacijskega sistema v proizvodnjo 

ter pri avtomatizaciji strojev in naprav. 

ENERGIJSKO VARČNE ZGRADBE 

Marjan Strnad, univ. dipl. el., vodja oddelka 

Energijsko inteligentne in prijazne 

zgradbe v Robotina d.o.o. 

Tel. 040 191 441 ali 

e-mail: marjan.strnad@robotina.si 

Svetuje glede pravilne izbire, vgradnje in zagona 

sistemov toplotnih in 

kolektorjev. 

AVTOMATIZACIJA ZGRADB - ODPRTI•SISTEMI 

Vito Koprivnikar, ing, direktor 

SILON d.o.o., tel.: 01/42-33-796, e-pošta: 

vito.koprivnikar@silon.si 

g. Koprivnikar je specialist za in 

iz vedbo odprtih sistemov avtomatizacije 

zgradb in procesov. 

Svetuje vsak ponedeljek med 8. in 10. uro ali po 

elektronski pošti. 

INTELIGENTNI SISTEMI ZA ZGRADBE 

Goran 

d.i.e., Robotina d.o.o. 

vodja programa avtomatizacije stavb 

Tel: 05 689 20 28, goran.kocjancic@robotina.si 

Svetuje pri projektiranju inteligentnih sistemov 

za upravljanje in nadzor sodobnih zgradb 

(GSM nadzor, WEB nadzor, daljinsko upravljanje, 

HVAC sistemi, razsvetljava, kontrola 

pristopa, ...). 

oglas 

REGULACIJSKI VENTILI IN ARMATURA 

Anton Zupan, univ. dipl. ing., vodja prodaje 

procesnih in parnih armatur v GIA-S d.o.o. 

Tel: 01 7865 301, e-mail: industrija@gia.si 

Svetuje pri izbiri izvršilnih oz.regulacijskih 

ventilov z ali brez ener - 

gije za Vaš kemijski proces, energetsko apli - 

ka cijo, kmiljenje pare ali preprost ogrevnosistem. 

Na podlagi dolgoletnih 

izkušenj s profesionalnimi armaturami 

lahko pomaga z ustrezno strojno rešitvijo. 


STROKOVNI DOGODKI 

Projekt e-Pragmatik 

Zaključilo se je najsodobnejšo e-izobraževanje 

mehatronike v okviru projekta E-Pragmatik 

Pripravil: Janez Škrlec, Predsednik odbora za znanost in tehnologijo pri OZS 

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je ena izmed 16 partnerjev iz sedmih evropskih 

držav, ki sodelujejo pri projektu E-PRAGMATIC. Glavni cilj projekta, ki ga tvori partnerska 

mreža izobraževalnih ustanov, OZS, podjetij in združenj podjetij, je bil izvedba strokovnega 

izobraževanja zaposlenih odraslih na področju mehatronike in sorodnih tehničnih ved, in sicer 

skozi posodobitev vsebin in metod internega izobraževanja industrijskih partnerjev. Najnovejša 

znanja in učne metode so bile tako prenešene neposredno iz izobraževalnih ustanov v industrijsko 

okolje. V juliju se je izobraževalni proces zaključil in v njem je sodelovalo večje število obrtnikov in 

podjetnikov, še zlasti iz strokovne sekcije elektronikov in mehatronikov. Pri projektu E-PRAGMATIC 

je sodelovala skupnost strokovnjakov, katere naloge so bile, izmenjava znanja in pretok informacij 

med člani mreže in zunanjimi strokovnjaki. 

Izobraževanje mehatronike postaja vedno bolj zanimivo tudi za nežnejši spol 

Projekt je sofinanciran s strani Evropske komisije v okviru 

programa Vseživljenjsko učenje - Leonardo da Vinci. Partnerji 

iz izobraževalnih ustanov so v času trajanja projekta 

pripravili številne visokokvalitetne spletne izobraževalne 

module z oddaljenimi eksperimenti oziroma z dostopom 

do oddaljenih delovnih mest. Moduli so podajali tako 

osnovna kot tudi nekoliko bolj specifična znanja s področja 

mehatronike in sorodnih področij in so na voljo znotraj 

sodobnega učnega portala za spletne tečaje e-Campus. 

Pripravili so tudi 18 učnih modulov, ki so podajali neka 

tera znanja s področja naprednih oz. alternativnih 

teh nologij in virov energije. Ti moduli so vključevali 

možnost izvajanja oddaljenih eksperimentov in dela na 

oddaljenih delovnih postajah, opremljenih z najnovejšo 

industrijsko opremo priznanih proizvajalcev. Posebej za 

potrebe posameznega industrijskega partnerja sta bila 


7

EXPRESS NOVICE 

razvita po dva učna modula. Moduli 

so bili in so še na voljo v nacionalnih 

jezikih avtorjev posameznih mo du - 

lov in v angleščini. Pilotsko izobraževanje 

je poteklo z več kot 300 ude - 

leženci iz vseh partnerskih držav. Vsi 

udeleženci, tudi ude le ženci iz OZS, 

so si sestavili program izobraževanja, 

prilagojen lastnim potrebam. V sklopu 

projekta E-Prag matik pa je potekalo 

tudi izobra že vanje mentorjev, 

ki so vodili posa mezne tečaje. Vod - 

je pro je k ta E-Prag matik so bili: 

dr. Andreja Rojko in prof. dr. Karel 

Jezernik in dr. Dar ko Hercog s Fakultete 

za elektrotehniko, računalništvo 

in in for matiko Univer ze v Ma riboru in 

Ja nez Škrlec, pred sednik Odbora za 

znanost in tehno logijo in predsednik 

sekcije pri OZS. 

Cilji projekta 

(1) Priprava poročila o analizi potreb, 

glede znanja in spre 

tnosti, ki se pričakujejo od strokovnjakov 

na področju mehatronike in sorodnih 

ved. V ta namen so v okviru projekta 

bili pripravljeni tudi vprašalniki in so 

se izvedli pri industrijskih partnerjih 

mreže iz sedmih držav. 

(2) Razvoj multimedijskih spletnih uč - 

nih vsebin. Pri prav ljenih je bilo 18 učnih 

modulov, ki so poleg učnih materialov 

in vsebovali praktične naloge 

in oddaljene ekspe rimente ter delo na 

oddaljenih delovnih postajah z industrijsko 

opremo. 

(3) Vzpostavitev večjezičnega spletne 

ga učnega portala z naslednjimi 

funkcijami: predstavitev učnih materi 

alov in povezava z oddaljenimi eksperimenti; 

podpora ak tiv no stim E-PRA- 

E-PRAGMATIC skupnosti strokovnjakov; 

vzpo sta vitev povezave z zu nanji 

mi orodji in s socialnimi omrežji 

(Facebook, Twitter). 

(4) Izvedba pilotskega izobraževanja 

z večjim številom udeležencev. Vsak 

udeleženec je v času izobraževalnega 

procesa lahko izbiral med vsemi razpo 

ložljivimi učnimi moduli. Izo bra ževanje 

je potekalo v nacionalnih jezikih 

vključenih držav in v angleščini. 

Izvedeno je bilo tu di izobraževanje 

mentorjev, ki so izvajali spletno izobra 

ževanje. 

(5) E-PRAGMATIC skupnost strokovnjakov. 

Skupnost je bila ustanovljena v 

okviru učnega portala, kjer so na razpolago 

vsa potrebna orodja. Zunanji 

strokovnjaki so se lahko aktivnostim 

skupnosti pridružili brezplačno. 

(6) Po zaključenem delu projekta bodo 

lahko projektni produkti upo ra b - 

ljeni za interno izobraževanje za part - 

nerje iz industrije kot tudi za os tala 

zainteresirana podjetja. Od morebitnih 

uporabnikov bo zahtevano 

manj še plačilo za vzdrževanje učnega 

portala in oddaljenih eksperimentov. 

Ponujena bo tudi možnost priprave 

nadaljnjih modulov in izvedba izobraževanja 

po povpraševanju. 


OVE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE 


Obnovljivi viri 

električne energije 

Avtor: 

Dragan Selan - AVTOMATIKA 

Z 

vse hitrejšim naraščanjem prebivalstva na planetu Zemlja, naraščajo tudi potrebe po energiji. 

Jasno je, da fosilnih goriv ne bomo mogli več dolgo izkoriščati, saj jih bo kmalu zmanjkalo. In če 

ne bomo ničesar ukrenili, bo energija vse dražja, dokler je ne bo popolnoma zmanjkalo, to pa bo 

vodilo v nove in nove mednarodne krize in vojne, da ne govorimo o lokalnih socialnih nemirih, ki jih 

bo povzročilo pomanjkanje energije. Ne glede na količino električne energije in pravzaprav okolju dokaj 

nenevarne jedrske elektrarne, pa smo priča pravih katastrof, kadar gre kaj narobe. Tudi shramba 

iztrošenega goriva, ki je visoko radioaktivno še leta, je grožnja tako nam kot še mnogim generacijam 

zanamcev. 

Obrniti se moramo torej k naravnim, obnovljivim virom 

energije, ali k virom, katerih je v naravi na pretek. Voda, 

veter, sonce. To so osnovni viri, ki so stalni, čeprav nezanesljivi 

in omejeni z vremenskimi pogoji – poplave, suše, 

brezvetrje, noč/dan, oblačnost... 

Še najbolj razvita je uporaba vodne energije, saj imamo 

hidroelektrarn na pretek in še bi jih lahko postavili. Seveda 

nimajo vse države te sreče, da bi imele dovolj vodnih 

potencialov, kot jih ima Slovenija. Pa vendar so tudi to 

precej hudi posegi v naravo, saj so potrebna akumulacijska 

jezera za izravnavo potencialov in hranjenje energije. 

Plimovanje je ciklični pojav in elektrarne na izkoriščanje 

ob plimi zajete vode in ob oseki uporabljene za pridobivanje 

električne energije je že dolgo poznana tehnologija. 

Energija oceanov je ogromna, ni pa uporabna povsod, 

saj je plimovanje na, recimo Jadranu, bistveno manjše 

(in s tem za izkoriščanje neracionalno), kot na Atlantiku 

ali drugih oceanih. Tudi cene gradnje jezov in ostale infrastrukture 

v oceanih niso ravno nizke... 

Podobno je z vetrno energijo. Veter piha, ali pa ne. Zato 

so potrebne rezervne elektrarne, ki nadomeščajo proizvodnjo 

v času izpada vetrne energije. Vetrno energijo 

smo pričeli uporabljati že davno – spomnite se samo prvih 

čolnov na jadra, pa črpalk za vodo in mlinov na veter. 

Sonce pa sije neprestano in obseva zemeljsko površino. 

Seveda tudi sonce ni povsem zanesljiv vir energije 


9


– razen morda v Sahari in drugih puščavah... 

pestijo ga letni časi – torej 

dolžina obsevanja v dnevu, meteorološki 

pogoji, pa seveda dan in noč. 

Gonila razvoja 

Rezultat razmišljanja o obnovljivih 

virih je, da je potrebno o njih razmišljati 

kot o enotnem sistemu, ki 

se med sabo prepleta in dopolnjuje. 

Podnevi, poleti je na pretek sončne 

energije, ponoči jo nadomesti vodna 

in akumulirana energija. Podobno je 

z vetrno energijo. Kako shraniti viške 

energije za takrat, ko je iz narave primanjkuje, 

je seveda drugi veliki problem, 

ki zaposluje znanstvenike po 

svetu. 

Promet je eden največjih gonilnikov 

razvoja hranilnikov električne energije. 

Fosilnih goriv zmanjkuje in vse 

dražja so... Kako shraniti dovolj energije 

za čim večjo avtonomijo, kako izpraznjene 

akumulatorje tudi čim prej 

napolniti, so problemi, ki jih rešujejo 

današnji razvojni inženirji in raziskovalci. 

Ko bo avtonomija primerljiva z 

današnjimi pogoni na fosilna goriva 

– nafto, bencin, plin, se bo uporaba 

električnih vozil bistveno povečala. 

Obenem z razvojem motorjev, akumulatorjev 

in ustreznih polnilnih 

naprav, pa bo potrebno razvijati tudi 

električno omrežje, ki bo bistveno 

bolj obremenjeno, kot je sedaj. Če bi 

ta trenutek začeli vsi uporabljati električne 

avtomobile z akumulatorji, ki 

bi jih lahko napolnili v nekaj minutah, 

bi preobremenili sedanje omrežje 

za več 1000-krat. Tu seveda nastopijo 

pametna omrežja (smart grid), 

ki lahko ne le dobavljajo energijo, 

ampak jo poljubno usmerjajo, komunicirajo 

s potrošnikom, vključujejo in 

izključujejo, itd. 

Ker smo revija za avtomatizacijo, nas 

seveda zanimajo sistemi za avtomatizacijo 

proizvodnje energije, uporabljene 

tehnologije, sistemi vodenja 

in nadzora itd. Zaradi vsega naštetega 

smo odprli novo rubriko – Zelene 

energije, ki bodo obravnavale 

prav vse oblike pridobivanja energije 

iz obnovljivih virov, njihovo soodvisnost, 

njihove potenciale in tehnologije, 

ki se pojavljajo in se bodo še 

pojavljale. Seveda ne smemo pozabiti 

pri tem tudi na energetsko učinkovitost. 

Le to pa seveda zagotavljajo 

ustrezne tehnologije, primeren 

nadzor porabnikov in avtomatizacija 

procesov. Tudi o tem bomo še pisali... 

vendar bomo v tej številki pričeli 

prav z najmogočnejšim virom - soncem 

in fotovoltaiko. 

FOTOVOLTAIKA 

Sonce je eden od virov, brez katerih 

ne bi bilo življenja na zemlji. Na sonce 

pa vse bolj gledamo tudi kot na 

brezplačen vir energije – toplotne, 

električne, … Sonce ima ogromno 

zalogo energije, s katero dnevno obseva 

zemljino površino. Na uro steče 

te energije na površino zemlje toliko, 

kot jo človeštvo potrebuje v celem 

letu! Strokovnjaki so izračunali, da 

sonce obseva zemljino površino s 

povprečno močjo 1,2 x 10 17 W. Količina 

prejete energije je seveda odvisna 

od zemljepisne širine, letnega časa, 

meteoroloških razmer in ure. V Sloveniji 

znaša povprečno letno obsevanje 

okoli 1079kWh/m 2 [1]. 

Fotovoltaika je postopek pretvarjanja 

svetlobe v električni tok. Za ta postopek 

uporabljamo kristalne ali tankoplastne 

sončne celice. Pri pretvorbi 

sodeluje direktno in indirektno sončno 

sevanje. Z združevanjem sončnih 

celic dobimo module, panele, z 

uporabo še drugih elementov – akumulatorjev, 

regulatorjev polnjenja, 

razsmernikov, zaščitnih elementov, 

pa lahko izdelamo poljubno močno 

sončno elektrarno, ki jo lahko uporabljamo 

lokalno ali pa povežemo v 

javno elektrodistribucijsko omrežje. 

Delovanje sončne elektrarne je neslišno, 

ne vsebuje na obrabo občutljivih 

gibajočih elementov, vzdrževalni 

stroški so zanemarljivi, samo delovanje 

pa ne onesnažuje okolja. 

Izkoristek takšne sončne elektrarne 

ni odvisno le od geografske lokacije 

in količine osvetljenosti, ampak tudi 

od izkoristka sončnih celic in tehnične 

rešitve celotnega sistema. 

Princip delovanje sončne 

celice 

Sončne celice so izdelane iz različnih 

polprevodnikov za katere vemo, 

da imajo elektroni v njih energijski 

spekter razdeljen na pasove. Polprevodniki 

imajo valenčni pas do vrha 

zaseden, naslednji višji prevodni 

energijski pas pa je nezaseden (slika 

1). Med prevodnim in valenčnim 

pasom se nahaja energijska reža. 

Polprevodnik pri zelo nizki temperaturi 

ne prevaja električnega toka, če 

pa elektroni preidejo iz valenčnega 

pasu preko energijske reže v prevodni 

pas, se pojavijo nosilci naboja. 

Energijo za prehod dobijo z absorpcijo 

svetlobe ali pri sobni temperaturi 

zaradi nihajočih gradnikov v 

kristalni mreži. Ko elektron preide v 

drugi energijski pas, za njim ostane 

nezaseden o enoelektronsko stanje, 

oziroma vrzel. Torej z vsakim prevodniškim 

elektronom nastane njegov 

par, vrzel. Z rekombinacijo tak par 

preneha obstajati. V polprevodniku 

sta torej dve vrsti nosilaca naboja - 

prevodniški elektroni z nabojem –e 0 

in vrzeli z nabojem e 0 

. 

Polprevodnike lahko dopiramo. V 

polprevodniški kristal N-tipa lahko 


UVOD V FOTOVOLTAIKO 

primešamo primes petvalentnega elementa (npr. arzen ali fosfor). 

Primes se veže v kristal s štirimi kovalentnimi vezmi, peti, najšibkeje vezani 

elektron pa pri sobni temperaturi preide v prevodni pas. Ta elektron torej ni 

več vezan in postane last vsega kristal in tako sodeluje pri prevajanju električnega 

toka. Pri prevodnikih N-tipa so nosilci naboja elektroni. Polprevodnik 

P-tipa pa dobimo, če primešamo akceptor, trivalentni element, na primer galij 

ali bor. Akceptorska primes ima en elektron manj, torej bo v kristalu ena prosta 

vrzel več. Večinski nosilci naboja so torej vrzeli. 

Slika 3 – Delovanje P-N spoja ob 

osvetlitvi. 

Po grobi oceni daje tak idealno osvetljen 

P-N stik električni tok 

Slika 1 – Energijski nivoji elektronov. Med prevodnim in valenčnim pasom je 

energijska reža Eg. Pri N-tipu je presežek elektronov, pri P-tipu pa vrzeli. 

Kaj je torej naša sončna celica Če sklenemo P in N-tip polprevodnika v nov 

element, dobimo P-N spoj oziroma diodo (slika 2). Pride do difuzije nabojev 

preko stične točke, elektroni iz N-tipa pričnejo prodirati v polprevosdnik 

P-tipa. Pri tem nredijo pozitivno nabito področje. Donerski atomi so oddali 

elektron in so zato pozitivno nabiti. Vrzeli prodirajo iz P-tipa v N-tip polprevodnika 

in zaradi akceptorjev za sabo pustijo negativno nabito območje. Tako 

ustavrjeni naboj po vzpostavi električno polje, ki zavira difuzijo delcev. Če 

bi bili nosilci brez naboja, bi se delci enakomerno porazdelili po celotnem 

polprevodniku. Obmoje porušitve električne nevtralnosti imenujemo P-N stik 

oziroma prehodno območje. 

I=e 0 

NA 

pri tem je N število fotonov, ki padejo 

na površino A. Pri silicijevi celici 

dobimo največjo gostoto toka I/ 

A=44mA/m 2 . Teoretična zgornja 

meja napetosti pri sončni celici je 

U=Eg/e 0 . P-N stik, ki je povezan s porabnikom 

in obenem osvetljen, daje 

skupni tok, ki je vsota zgoraj opisanih: 

I=I S 

-I 0 

[exp(e 0 

U/kT)-1] 

I 0 

in I S 

sta odvisna od sestave sončne 

celice. V točkah I(U=0) = I S 

in U(I=0) 

= U 0 

sončna celica ne proizvaja nobene 

moči, saj je takrat zmnožek I · 

U enak 0. Največjo moč proivede, ko 

je zmnožek IU največji. To točko P max 

na grafu (slika 4b) imenujemo točka 

maksimalne moči. Iz tega sledi, da je 

P max 

= U m 

I m 

Slika 2 – P-N spoj. Prehodno območje se nahaja med črtkanima črtama. Na 

sredini nastane električno polje, ki zavira prehod elektronov in vrzeli. 

pri tem sta U m 

napetost in I m 

tok pri 

maksimalni moči. 

Če priključimo napetost na ta P-N stik, se le ta začne obnašati kot dioda. V eni 

smeri tok prevaja, v drugi smeri pa se električno polje v prehodnem območju 

še poveča in nastane le zelo majhen tok I 0 

. 

Kaj pa se zgodi, če tak P-N spoj obsevamo s sončno svetlobo Fotoni vpadle 

svetlobe imajo določeno energijo. Ob jasnem vremenu prileti na površje zemlje 

kar 4,4 x 10 17 fotonov. Sončna celica lahko pretvori v električno tok le 

fotone, ki imajo energijo večjo od energijske reže. Le tak foton namreč lahko 

izbije elektron iz valenčnega pasu v prevodni pas, ko vstopi v polprevodnik. 

Ker pri tem nastane vrzel v valenčnem pasu, nastane par vrzel-elektron. Električno 

polje loči in potegne elektrone iz prehodnega področja v N-tip in vrzeli 

v P-tip polprevodnika. Elektroni in vrzeli se v nevtralnem delu polprevodnika 

pomikajo proti kontaktoma. Ločitev elektronov in vrzeli povzroči napetostni 

potencial na kontaktih in če priključimo porabnika, skozenj steče električni 

tok I S 

. Ta tok ima nasprotno smer od prevajanja polprevodniške diode, če nanjo 

priključimo napetost. 


Slika 4A – Karakteristika osvetljene 

celice in diode pod zunanjo napetostjo 

(za negativni tok v odvisnosti od 

napetosti) 

11


ter ga je relativno lahko predelovati v 

monokristalno obliko. Zaradi obstojnosti 

do 125 °C in električnih lastnosti 

je uporaben tudi v najzahtevnejših 

pogojih. 

monokristalne komercialne celice od 

14 - 17 %, polikristalne pa od 12 - 24 

%. Izkoristki z optimizacijo struktur 

in novimi tehnologijami iz leta v leto 

naraščajo. 

Slika 4B – Točka maksimalne moči 

Pmax v kateri sončna celica proizvede 

največjo moč. 

Poglejmo še izkoristek sončne celice 

h, ki je definiran kot razmerje maksimalne 

proizvedene moči Pmax pri 

standardnih testnih pogojih in moči 

svetlobe, s katero je osvetljena. Standardni 

pogoji so: 

• gostota svetlobnega toka 1kW/m 2 , 

• standardni referenčni spekter 

vpadle svetlobe AM 1,5 (oznaka 

za spekter sončne svetlobe na Zemljinem 

površju na jasen dan) in 

• temperatura 25 °C 

h= (P max 

/A)/(1000 W/m 2 ) 

Princip delovanja sončne celice smo 

si ogledali na idealnem primeru. Pri 

drugačnih polprevodnikih z drugačno 

energijsko režo, pa je absorbcija 

bolj zapletena. Zaradi tega se uporabljajo 

tudi po več 100 µm debele 

plasti polprevodnika za enako absorpcijo, 

kot pri idelanem primeru, 

ko predpostavljamo, da vsak foton 

izbije en prosti elektron. 

Tipi sončnih celic 

Na trgu obstaja veliko različnih tipov 

celic, odvisno od materialov in zgradbe. 

Razvijajo se novi in novi tipi, vse 

v smislu pridobiti čim večji izkoristek 

sončne celice, torej čim večjo maksimalno 

moč pri čim nižji ceni. 

Proizvodnja sončnih celic 

Monokristalni in polikristalni ter 

amorfni silicij pridobivamo iz čistega 

silicija. Sončne celice so običajno 

silicijeve rezine s premerom 10 - 15 

cm, ki generirajo okoli 35 mA/cm 2 

in 550 mV enosmerne napetosti pri 

polni osvetlitvi. Za večino aplikacij so 

celice sestavljene v module z večjim 

številom celic, vezanih v serijo. Trenutno 

so v proizvodnji štirje glavni 

materiali za sončne celice: 

• Kristalni silicij (monokristal, polikristal) 

• Amorfni silicij 

• Kadmijev telurid (CdTe) 

• Bakrov indijev diselenid (CuInSe2, 

CIS) 

Kristalni silicij je lahko v obliki monokristala 

ali polikristala in dajeta 

največje izkoristke glede na ostale 

materiale. Razlikujeta se v kristalni 

mreži. Najboljše celice iz kristalnega 

silicija imajo izkoristke do 24 %, 

Tankoplastne sončne celice so v 

primerjavi s kristalnimi silicijevimi 

celicami cenejše, predvsem zaradi 

manjše porabe materiala in energije, 

potrebne za proizvodnjo. Poleg tega 

proizvajajo kar celotne module hkrati. 

Obenem tankoplastne celice manj 

obremenjujejo okolje, saj porabijo 

manj energije za proizvodnjo in pri 

tem pridelajo manj odpadnih materialov, 

manj je odpadkov iztrošenih 

celic, manjše naj bi bile površine fotovoltaičnih 

modulov. 

Tankoplastne celice iz zgoraj navedenih 

materialov obljubljajo nizko ceno 

z zadovoljivim izkoristkom. Debeline 

aktivnih plasti teh celic so od 1000 

do 10000nm. 

Tu se ne bomo lotevali celotnega 

kemičnega postopka izdelave celic, 

predlagam pa, da si preberete referenco 

[1], kjer so vsi postopki podrobno 

razloženi. 

Literatura: 

[1] Matej Andrejašič: FOTOCELICE, 

Izbrana poglavja iz uporabne fizike 

Nadaljevanje v naslednji številki... 

Poznamo kristalne silicijeve sončne 

celice, pri katerih je glavni element 

silicij. Silicij je za kisikom tudi najbolj 

razširjen element v naravi in zato izredno 

primeren za masovno proizvodnjo 

sončnih celic. V naravi ga najdemo 

v obliki oksidov SiO 2 

. Sestavlja 

1/3 zemljine skorje, je nestrupen, 

okolju prijazen, odpadki ne predstavljajo 

težav. Lahko se tali in obdeluje 

IZKORISTKI 

MATERIAL 

KOMERCIAL- 

NA UPORABA 

UPORABA PRI 

VELIKIH POVRŠINAH 

~0.1m 2 

UPORABA PRI 

MANJHNIH POVR- 

ŠINAH 

TEORETIČ- 

NA MEJA 

amorfni silicij 5-8 10 13 ~20 

Tankoplastni silicij 11 12 16 ~25 

Cu Indijev silicij 8 14 16 ~21 

Kadmijev telurid 7 11 16 ~28 

Tabela 1 – Izkoristki tankoplastnih celic odvisno od materiala 


BIONIKA 

BIONIKA 

Naravni vzori za 

tehniko prihodnosti 

Avtorja: Robert HARB, mag. Darja HARB 

Beseda bionika izhaja iz kombinacije dveh pojmov - biologije in tehnika. 

Osnovna značilnost bionike je interdisciplinarnost. Bionika pomeni 

uporabo izkušenj iz narave za reševanje kompleksnih problemov 

v tehničnih in socialnih sistemih. Ukvarja se s prenosom in uporabo 

rešitev, ki so se v milijonih let razvile in izboljševale v naravi, na področje 

tehnike. Strokovnjaki s področja bionike priznavajo danes naslednjo 

definicijo: »Bionika kot znanstvena disciplina se sistematično ukvarja s 

tehničnimi prilagoditvami in uporabo konstrukcij, postopkov in razvojnih 

principov bioloških sistemov« (Neumann, 1993, str. 10). Bionika vsekakor 

ne pomeni popolnega posnemanja narave, četudi je kaj takega v posameznih 

primerih možno. Mnogi principi iz narave se tudi ne dajo dalje 

tehnično razvijati. 

Narava je daleč najuspešnejši arhitekt in konstruktor. V končni fazi je naredila 

človeka, ki je najbolj zapleten sistem, kar jih poznamo. Zato je zgledovanje 

po naravi priložnost, da izkoristimo to, kar je naravni laboratorij skozi dolga 

obdobja izpopolnil. Bionika pomeni nekakšno »bližnjico« do teh odkritij, na 

katera bi sicer čakali še veliko časa. Leteti kot ptica, plavati kot riba ali graditi 

kot žuželke, želje so stare toliko kot človeštvo samo. Raziskovalci so vedno 

uporabljali naravne modele za nove izume, od opreme za letenje, do strešnih 

konstrukcij, ki spominjajo na pajkove mreže. 

Da bi bolje obvladovali našo prihodnost, moramo upoštevati dano prednost, 

ki jo imamo v zgledu narave, torej slediti njenemu zgledu in uporabiti metode 

in strategije, ki jih je narava milijone let uporabljala za reševanje problemov v 

tehnologiji, poslu in družbi. Inovacije v naravi se odlikujejo zlasti po tem, da 

poznajo razvojno pot k rešitvam, ki varčujejo z materiali, energijo in jih je po 

uporabi mogoče razgraditi in ponovno uporabiti. 

Naša družba potrebuje interdisciplinarni pristop bionike kot prenos metod, 

strategij in principov, ki jih najdemo v bioloških sistemih, vključujoč dizajn, 

nadzor in razvoj družbenih sistemov kot tudi razvoj novih izdelkov in storitev. 

Bilo bi več kot nesmiselno, da ne upoštevamo rešitve laboratorijskega preskusa 

narave, ki so dokazano uspešni milijone let. Namen ni neposredno kopirati 

naravo, ampak odkrivanje temeljnih načel in metod ter jih preoblikovati glede 

na zahteve. To bi očitno pomenilo napredek glede na preprosto misleče analogije, 

kot so socialni darvinizem ter plenilskega kapitalizma. Namesto tega 

se raje osredotočimo na iskanje inteligentnih rešitev v naravi, ki naši družbi 

lahko izboljša življenjske pogoje bivanja. 

NAVDIHI SO POVSOD V NARAVI 

Sestavljene oči 

Domače čebele s svojimi sestavljenimi očmi absorbirajo 200 bliskov svetlobe 

na sekundo. To je 10 krat več kot lahko to vidi človeško oko. 


Slika 1 - Bionika logotip VSŠ ŠC Ptuj 

Čudež svetlobe 

Kresnice v svojih telesih pretvorijo 

kemično energijo v skoraj 100 % svetlobo. 

Nasprotno uspe žarnica pretvoriti 

v svetlobo samo 5% energije. 

Težek transport 

Mravlje lahko nosijo 30 do 40 krat 

večje breme od lastne teže. 

Pajkova svilena nit 

Impresivna napeta moč pajkove svilene 

niti je neverjetnih 2500 kg/cm2. 

Posamezno vlakno pajkove niti se bo 

raztrgalo šele z lastno težo pri dolžini 

80 km, med tem, ko velja podatek za 

jeklo 16 km. 

Jata rib 

Jata rib lahko reagira na motnje med 

600 do 1500 milisekund. Formacijo 

jate vzpostavijo med 125 do 500 milisekund. 

Listi trav 

Poganjek trave lahko prodre v zemljo 

s tlakom 20 barov. Nasprotno lahko 

kladivo to naredi le z 5 – 7 bari. 

Talent v skaknju 

Če računamo po človeških standardih, 

lahko bolha skoči 270 m. 

Talent vonja 

Metulji imajo visoko razviti voh. 

Samci lahko »zavohajo« samice na 

razdaljo 5 km 

Veliko tehnoloških proizvodov na 

trgu že ima dokumentirane prednosti 

uporabe bionskih pristopov in 

prav tako menedžment vse bolj išče 

bionske metode za organizacijske in 

strateške rešitve. 

USPEŠNE APLIKACIJE 

Sprijemalna zadrga – ježek 

Ta najbolj znani izdelek bionike sedaj 

uporablja na milijone ljudi. Leta 

1948 je švicarski znanstvenik George 

de Mestral odkril princip delovanja te 

zadrge. Vedno, ko se je vrnil z lova 

s svojim psom, sta bila prekrita z re- 

13

ZELENE NOVIČKE 

pincem. De Mestral je analiziral mehanizem bodic pod mikroskopom in jih kopiral. Ta “izum Narave” je bil patentiran 

pod imenom blagovne znamke VELCRO. 

Slika 2 - Velcro-ježki 

Lotusov učinek 

Botanik Wilhelm Barthlott je pred 20 leti opazil, da so površine rastlin, kot je npr. lotus, zmeraj čiste. Zaradi t. i. lotusovega 

učinka kot ga je sam poimenoval, se delci prahu ne morejo oprijeti površine. Vodne kapljice se ne morejo 

razširiti in ne morejo steči preko oz. se samo dotakniti delcev prahu, kot se to ponavadi zgodi na gladkih površinah. To 

spoznanje je pripeljalo do številnih tehniških aplikacij. 

Slika 3 - Lotusov učinek 

Krila 

Razprte konice kril so značilnosti leta 

številnih ptic, kot so jastrebi, štorklje 

ali npr. papirnatih zmajev. Letalska 

tehnologija je dolgo zanemarjala 

to biološko značilnost. Ptice ustvarjajo 

številne majhne zračne vrtince 

namesto ene velike turbulence na 

robu, kar pomembno zniža odpornost 

roba. Letalska tehnologija je 

končno spoznala ta princip in krila, 

ki so bila rezultat te raziskave, so danes 

standard v letalskem inženiringu 

(Internationales Bionik-Zentrum, 

zloženka, 2006). 

Na Ptuju smo v Šolskem centru Ptuj 

razvili višješolski program Bionika, ki 

ga bomo pričeli izvajati v študijskem 

letu 2012/2013. Dobili smo podporo 

lokalnega okolja in verjamemo, 

da sledimo ciljem Evrope, ki je na 

področju študijskih programov s področja 

bionike že daleč pred nami. 

V letošnjem letu smo skupaj z Regijskim 

višješolskim in visokošolskim 

središčem ter Visoko šolo na Ptuju 

pričeli razvijati visokošolski program 

Bionika v tehniki, s katerim želimo 

omogočiti nadaljevanje študija tako 

študentom, ki bodo zaključili višješolski 

program Bionika, so ali bodo 

zaključili višješolska programa Mehatronika 

in Upravljanje podeželja. 

Prav tako bo nadaljevanje izobraževanja 

omogočeno vsem dijakom, ki 

bodo zaključili kakršnokoli strokovno 

tehnično ali naravoslovno smer. 

Verjamemo, da je bionika prihodnost, 

verjamemo, da so poklici v 

bioniki prihodnost. 



Projekt 

Preklopi na sonce! 

Pripravil: D. Selan - AVTOMATIKA 

Projekt Preklopi na sonce smo omenili že v prejšnji številki revije Avtomatiko 

v reprtaži s Slovenske fotovoltaične konference. Projekt 

Preklopi na sonce je slovenski del evropskega projekta EnergizAIR, 

v katerem poleg Slovenije sodelujejo še Belgija, Italija, Francija in Portugalska. 

Osnovni namen projekta je, da se v okviru vremenskih napovedi v 

medijih začnejo objavljati tudi podatki o tem, kolikšen delež svojih potreb 

po električni energiji in topli vodi, bi pokrilo povprečno gospodinjstvo, če 

bi imelo na svoji strehi sončno elektrarno ali solarni termalni sistem. 

Izvajamo: 

- konstrukcije in izvedbe specialnih strojev 

- predelava strojev 

- regulacija vrtenja motorjev 

- krmiljenje strojev 

- tehnična podpora in servis 

Dobavljamo: 

- servo pogone 

- frekvenčne in vektorske regulatorje 

- mehke zagone 

- merilne sisteme s prikazovalniki 

- pozicijske krmilnike 

- planetne reduktorje in sklopke 

- svetlobne zavese in varnostne module 

- visokoturne motorje 

Zastopamo: 

- EMERSON - Contol Techniques 

- Trio Motion Technology 

- ELGO Electronics 

- ReeR 

- Motor Power Company 

- Ringfeder - GERWAH 

Predstavitev projekta Preklopi na sonce na PV konferenci 

Preklopi na sonce je slovenski del 

evropskega projekta EnergizAIR, v 

katerem poleg Slovenije sodelujejo 

še Belgija, Italija, Francija in Portugalska. 

Osnovni namen projekta je, da 

se v okviru vremenskih napovedi v 

Projekt preklopi na sonce podpira tudi revija Avtomatika in na svoji strani objavlja 

potencial sončne energije na družinski hiši v določenem obdobju 


- Vgrajen pozicioner 

- Izredna prilagodljivost (možnost izbire 

različnih pozicionerjev) 

- Vgrajena zaviralni modul in filter 

- Dve razšiitveni mesti za opcijske 

kartice 

- SmartCard za shranjevanje in kloniranje 

parametrov 

- Brezplačen programski modul 

POZ-PRO za enostavnejše pozicioniranje 

- funkcija varnostnega izklopa kategorije 

3 (Secure Disable) 

- Na zalogi 

- Ugodna cena 

15


medijih začnejo objavljati tudi podatki o tem, kolikšen delež 

svojih potreb po električni energiji in topli vodi, bi pokrilo 

povprečno gospodinjstvo, če bi imelo na svoji strehi 

sončno elektrarno ali solarni termalni sistem. 

S projektom Preklopi na sonce želijo organizatorji dodati 

kulturne razsežnosti temi, ki je bila v preteklosti obravnavana 

predvsem kot tehnično in okoljsko vprašanje; saj je 

energija je del življenja vsakega državljana. Upravljanje z 

energijo in njena poraba sta povezana z našim kulturnim 

ozadjem, našimi vrednotami, z našimi idejami o vseh mogočih 

vprašanjih. Uporaba vremenske napovedi za širjenje 

ozaveščenosti o obnovljivih virih energije, bo veliko doprinesla 

v smislu pristopa, medijev in rezultatov. 

EnergizAIR bo zapolnil vrzeli med dvema temama, ki sta 

običajno ločeni po mnenju ljudi, vendar sta v resnici globoko 

povezani; poraba energije in proizvodnja energije iz 

obnovljivih virov. To bo mogoče doseči s sporočanjem o 

energetskih potrebah pokritih z obnovljivimi viri energije. 

Manj energije bomo potrebovali, več potreb po njej bo 

mogoče pokriti z obnovljivimi viri energije! 

Merjenje in regulacija 

temperature 

o Tipala PT 1000 - PVC (105ºC) 

o Tipala PT 1000 - SILIKON (180ºC) 

o Tipala PT 100 - PVC (105ºC) 

o Tipala PT 100 - SILIKON (180ºC) 

o Tipala KTY 81 - PVC (105ºC) 

o Tipala KTY 81 - SILIKON (150ºC) 

o Pretvorniki signalov 

o Merilno-regulacijski inštrumenti 

Visokotemperaturna tipala 

- po naročilu kupca 

Z vnašanjem obnovljivih virov energije v dnevne sobe ljudi 

po vsej Evropi, bo EnergizAIR dodal kakovostno, poučno 

in pozitivno noto obnovljivim virom energije v vsakdanje 

življenje evropskih državljanov. To bo pomagalo graditi razumevanje 

in zaupanje v trg obnovljive energije, z dejavno 

podporo sprejetim ciljem EU – 20 % energije iz OVE. 

Projekt EnergizAIR je izpeljan iz ideje, ki se je porodila sodelavcem 

Zveze za promocijo obnovljivih virov energije iz 

Bruslja (Association pour la Promotion des Énergies Renouvelables–APERE). 

Povezali so se z belgijsko nacionalno 

televizijo (Radio Télévision Belge Francophone–RTBF), ki 

je v začetku leta 2009 začela s predvajanjem podatkov o 

pridobivanju energije iz obnovljivih virov (sonce, veter) v 

okviru vremenske napovedi v večernih poročilih. V Sloveniji 

podatke od 16. aprila 2012 objavljata Val 202 in Večer; 

Val 202 vsako jutro v rubriki Vreme po Sloveniji, Večer pa 

vsak ponedeljek v rubriki Okolje. 

FBS Elektronik, d.o.o. Tel: 03 – 8983 701 

Cesta Františka Foita 10 Fax: 03 – 8983 718 

3320 VELENJE Email: fbselektronik@siol.net 

Na spletni strani www.preklopinasonce.si so vam na voljo 

informacije o tem, koliko energije bi proizvedlo povprečno 

štiričlansko gospodinjstvo, če bi bila na njihovi strehi nameščena 

sončna elektrarna ali solarni termalni sistem za 

pripravo tople vode. 

Izkoristimo sončno energijo! 

Raziskave in razvoj Izobraževanje Preizkušanje Projektno delo 

LPVO, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Tržaška cesta 25, 1000 Ljubljana, Tel: 01 4768 321 

http://lpvo.fe.uni-lj.si 



Konferenca ZSFI: Zelena prihodnost je v sončnih elektrarnah 

6. september 2012 – Združenje slovenske 

fotovoltaične industrije (ZSFI) 

organizira v ponedeljek 17. septembra 

2012, ob 13:30 v Modri dvorani 

Celjskega sejma, konferenco z naslovom 

Zelena prihodnost je v sončnih 

elektrarnah. 

Sonce je neomejen in obnovljiv vir 

energije. Njegovo obsevanje Zemlje 

za več tisočkrat presega potrebe človeštva 

po vsej primarni energiji, saj 

vsako uro pošlje na Zemljo toliko 

energije, kot je človeštvo porabi v 

enem letu. Proces pretvorbe sončne 

energije v električno je popolnoma 

neslišen, varen in zanesljiv, poteka 

tudi ob razpršeni sončni svetlobi in 

ne proizvaja sevanj. 

Z vidika ekologije veljajo sončne 

elektrarne za čiste in do okolja prijazne, 

saj ne povzročajo nobenih emisij 

toplogrednih in drugih plinov. 

Program konference 

13:00 Registracija udeležencev 

13:30 Uvodni nagovor 

dr. Uroš Merc, Združenje slovenske fotovoltaične industrije, Pregled 

in napoved razvoja fotovoltaične panoge, 

ga. Alenka Domjan, Javna Agencija RS za energijo, Podpore za električno 

energijo proizvedeno v sončnih elektrarnah, 

prof. dr. Marko Topič, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, 

Zelene tehnologije v fotovoltaiki, 

Okrogla miza predstavnikov elektrodistribucijskih podjetij na temo 

priklopov sončnih elektrarn; 

15:45 Odmor 

16:00 Nadaljevanje 

Dušan Jeraj, Taxgroup, Davčno računovodski vidik sončne elektrarne, 

Nataša Černila Zajc, EKO Sklad, Zelene finančne spodbude EKO Sklada. 

Na konferenci bodo predstavniki institucij, ki vplivajo področje fotovoltaike 

predstavili aktualno stanje in predvidene spremembe, ki vplivajo na naložbe 

v sončne elektrarne kot tudi na že obstoječo infrastrukturo fotovoltaike. 

Konferenca je spremljevalni dogodek 45. Mednarodnega obrtnega sejma. 

Podrobnejše informacije o konferenci, prijavi itd, najdete na spletnem naslovu: 

www.zsfi.si/konferenca. 


17


Polnjenje električnih vozil 

Informacije: 

Simon Čretnik, Siemens d.o.o. 

Pogosta tema pogovorov, prispevkov, diskusij v zadnjih letih so električna 

vozila in z njimi povezana vprašanja polnilne infrastrukture in seveda zagotavljanja 

električne energije. 

Demografske spremembe, rastoča urbanizacija in industrializacija 

so razlogi za vse večje potrebe po energiji. 

Ker so viri energije omenjeni, hkrati pa se spopadamo 

tudi s posledicami globalnega segrevanja je izrednega 

pomena, da najdemo vzdržni način z integriranimi rešitvami, 

ki ne bo imel pogubnih posledic na okolje. 

Del celovite rešitve je tudi premislek o trenutnem stanju 

mobilnosti in s tem povezanimi emisijami. Kot eno vodilnih 

visokotehnoloških podjetij lahko Siemens zagotovi 

pogoje za integrirane inovativne rešitve za širši sprejem 

elektro mobilnosti. 

Širša uvedba elektromobilnosti postavlja določene zahteve 

električnemu omrežju in dobaviteljem energije. Ključno 

je zavedanje uporabnika električnega vozila, da bo 

lahko svoje vozilo kjerkoli enostavno napolnil. Električno 

energijo je možno pridobiti z vzdržnim energetskim miksom 

(Slovenija cca. 30% JE, 30% OVE, 40% Fosilno) s 

počasnimi a vztrajnimi premiki povečanju deleža OVE. 

V bližnji prihodnosti bo polnjenje električnih vozil popolnoma 

vsakdanji pojav. Začelo se je z individualnimi 

rešitvami za polnjenje doma in na delovnih mestih, nadaljuje 

se z nekaj javnimi polnilnimi mesti, katerih število 

se bodo s širitvijo ponudbe vozil v prihodnjih letih znatno 

povečalo. Nadalje procese vzpodbujajo ponudniki storitev 

elektromobilnosti tudi s pomočjo širokega nabora 

rešitev, ki jih je Siemens osnoval na industrijskih standardih 

kot npr. IEC 61851. Seveda je na prvem mestu varnost 

uporabnikov, ne sme pa se pozabiti na uporabnost, 

modularnost in nenazadnje tudi privlačen dizajn. 

Načini polnjenja električnih vozil: 

Način 1 

Vozilo je priključeno na enofazno ali trifazno AC omrežje 

s standardnim priključkom (npr. šuko). Pri tem je uporabljena 

pretokovna zaščita in odklopnik, priporočena pa je 

tudi prenapeta zaščita. 

Slika 1: Počasno polnjenje – manjša vozila, način 1 


POLNJENJE ELEKTRIČNIH VOZIL 

Način 2 


s standardnim priključkom (npr. šuko), pri čemer pa polnilni 

kabel vsebuje tudi vmesni modul s pilotno funkcijo 

(komunikacija z vozilom) in dodatno tokovno zaščito. Pri 

tem je uporabljena pretokovna zaščita in odklopnik, priporočena 

pa je tudi prenapetostna zaščita. 

Slika 4: Hitro polnjenje, način 4 

Način 3 

Slika 2: Počasno polnjenje – večja vozila, način 2 


s priključkom s pilotno funkcijo (IEC 62196-2), ki omogoča 

komunikacijo z vozilom vsebuje pa tudi EVSE nadzorni 

modul. Pri tem je uporabljena pretokovna zaščita in 

odklopnik, priporočena pa je tudi prenapetostna zaščita. 

ČAS POLNJENJA ELEKTRIČNEGA VOZILA 

DOSEG 

EVSE 

original 

2,4kW 

EVSE 

sestavljen 

3,3kW 

DC, hitro 

polnjenje 

50kW 

50km 3h20m 2h20m 10m 

100km 6h40m 4h40m 20m 

150km 10h 7h 30m 

Ob dobavi električnega vozila prejme kupec tudi polnilni 

kabel, ki ustreza načinu 2 opisanemu zgoraj. Takšen 

komplet omogoča polnjenje na enofazni napetosti z močjo 

do 2,4kW. Čas polnjenja vozila je z uporabo takšnega 

kabla 10 ur. 

Čas polnjenja je možno precej znižati z uporabo EVSE 

kompleta kot je npr. Siemens SIPLUS CM230. Module 

je možno uporabiti kot samostojne enote (CM100 in 

CM230) ali kot dele večjih povezanih sistemov (CM230) 

pod nadzorom industrijskih krmilnikov serije s7-300 ali 

s7-1200. Uporaba EVSE modulov ustreza načinu 3 opisanemu 

zgoraj. 

Slika 3: Srednje hitro polnjenje, način 3 

Način 4 

Vozilo je priključeno na enosmerno DC omrežje s priključkom 

s pilotno funkcijo (chademo), ki omogoča komunikacijo 

z vozilom (npr. CHARGE CP300D) . Pri tem je 

uporabljena pretokovna zaščita in odklopnik na AC in DC 

strani, priporočena pa je tudi prenapetostna zaščita. 

Slika 5: Samostojna polnilna enota 


19


Slika 6: Večje povezane polnilne enote 

Načini polnjenja so odvisno od podpore vozil. Manjša 

vozila (skuterji, štirikolesniki,…) imajo običajno »šuko« 

vtičnico, večja vozila pa priključek, ki omogoča tudi komunikacijo 

z vozilom (IEC 61851, SAE J1772, chademo) 

in omogoča tudi hitrejše polnjenje (trenutno so na trgu 

serijska vozila z možnostjo polnjenja do 3.3kW na izmenični 

napetosti in 50kW na enosmerni). 

Slika 8: Type 2, IEC 62196-2 priključek 

na javnih polnilnih postajah 

Slika 9: Type 1, SAE J1772 priključek 

na električnih vozilih 

Slika 10: Type 1 Type 2 kabel 

Slika 7: Samostojna EVSE polnilna postaja s CM230 

Več informacij: 

http://www.siemens.com/electromobility/electromobility.html 



BISOL Group podpisal 2,5-megavatno 

pogodbo z britanskim Solarcentury 

Info: Katja Goršek, Bisol d.o.o., katja.gorsek@bisol.si 

PREBOLD, 10. julij 2012 – Na mednarodnih trgih so vedno bolj iskani 

fotonapetostni moduli znamke BISOL za integrirane sončne elektrarne. 

Predstavništvo skupine BISOL Group v Veliki Britaniji je pred 

kratkim s podjetjem Solarcentury podpisalo pogodbo za dobavo 2,5 

megavata teh modulov. 

Skupina BISOL Group je edini slovenski 

proizvajalec visokokakovostnih 

poli- in monokristalnih fotonapetostnih 

modulov na masovni 

ravni. Poleg standardnih modulov 

so razvili inovativne module za integrirane 

sončne elektrarne. Njihova 

proizvodnja se je v prvi polovici 

letošnjega leta bistveno povečala 

v primerjavi z letom 2011 in zdaj 

predstavljajo že 10 odstotkov vseh 

proizvedenih modulov. 

Integrirani sončni sistemi so zelo 

iskani v Italiji in Veliki Britaniji. 

Nedavno je predstavništvo skupine 

BISOL Group z britanskim 

podjetjem Solarcentury podpisalo 

pogodbo za dobavo 2,5 megavata 

modulov za integrirane sončne 

elektrarne. Solarcentury je vodilni 

izvajalec sončnih elektrarn na 

ključ in ponudnik solarnih rešitev 

tako na Otoku kot v tujini. Izpeljal 

je nekaj najbolj znanih projektov, 

med njimi največji solarni most na 

svetu The Blackfriars Solar Bridge 

in Wadebridge, prvo britansko 

mesto, ki vse svoje potrebe po elektriki 

v celoti zadovoljuje s sončno 

energijo. 

Povečano povpraševanje za omenjen 

proizvod je posledica izključno 

kakovostnih materialov, 

ki se uporabljajo pri proizvodnji, 

10-letne garancije in izredne dovršenosti 

izdelka. Integrirani moduli 

nadomeščajo strešno kritino, 

zato so idealna izbira pri novogradnjah 

ali sanacijah kritin. Zaradi 

posebnega načina nameščanja 

integrirana sončna elektrarna ne 

prepušča vode, fotonapetostni moduli 

znamke BISOL pa zagotavljajo 

ustrezno mehansko odpornost. 

Elektrarna ne zahteva dodatne 

konstrukcije in je v enaki ravnini 

kot preostala kritina. To daje hiši 

ali drugemu poslopju eleganten, 


21


moderen videz. Odveč so 

tudi skrbi glede prepuščanja 

vode ob močnejših nalivih 

ali drugih vremenskih 

nevšečnostih. Moduli slovenske 

znamke so odporni 

na nenadne podnebne spremembe, 

ne poškoduje jih 

niti toča debeline 25 milimetrov, 

ki pade pravokotno 

s hitrostjo 83 kilometrov 

na uro. Prenesejo kratkotrajno 

obremenitev do 900 

kilogramov in so primerni 

za uporabo v različnih podnebnih 

območjih, saj prenesejo 

temperaturna nihanja 

od -40 do +85 stopinj Celzija 

pri 85-odstotni vlagi. 

Investitorji lahko izbirajo 

med različnimi solarnimi 

rešitvami BISOL: med 

fotonapetostnimi moduli 

različnih vršnih moči do 

kar 260 vatov, montažnimi 

konstrukcijami in drugimi 

solarnimi rešitvami. V Sloveniji 

je BISOL Group tudi 

vodilni izvajalec sončnih 

elektrarn na ključ in je do 

zdaj postavil že 250 sončnih 

elektrarn. 

BISOL Group, d.o.o. 

BISOL Group je inovativna 

in mednarodno priznana 

skupina. Njene družbe 

proizvajajo fotonapetostne 

module vrhunske kakovosti 

in izvajajo projekte sončnih 

elektrarn na ključ. V 

skupini posebno pozornost 

namenjajo lastnim inovativnim 

rešitvam mehanskih 

konstrukcij, prav tako ponujajo 

lastne rešitve za nadzor 

in vzdrževanje sončnih 

elektrarn. S svojimi investicijami 

v sončne elektrarne 

BISOL postaja vse bolj pomemben 

akter v Sloveniji 

na področju proizvodnje 

zelene energije. Letna zmogljivost 

proizvodnje fotonapetostnih 

modulov trenutno 

znaša 120 megavatov 

in pomeni vsako leto več 

kot 79.000 ton zmanjšanja 

izpustov CO 2 

. Proizvedeni z 

najsodobnejšo tehnologijo, 

BISOL moduli zagotavljajo 

izredno dolgoročno stabilno 

delovanje in kljubovanje 

najbolj rigoroznim načinom 

delovanja. 

Zaradi odličnega energijskega 

izplena in posledično 

visoke stopnje donosnosti 

sončnih elektrarn uvršča 

Photonov test izdelke 

znamke BISOL v sam svetovni 

vrh. Blagovna znamka 

BISOL je sinonim za 

vrhunsko kakovost, zanesljivost, 

strankam prijazne 

storitve in nenehno uvajanje 

tehnoloških inovacij. Za 

dodatno okrepitev mednarodne 

prisotnosti ima BI- 

SOL Group predstavništva 

v Belgiji, Franciji, Italiji, Veliki 

Britaniji in Nemčiji. 

Omejitev odgovornosti 

BISOL Group, d.o.o., ne 

prevzema nobenih zakonskih 

ali drugih obveznosti v 

zvezi z vsebino, objavljeno 

v tem ali drugih sporočilih 

za javnost. Določeni deli 

sporočil, ki se navezujejo 

na prihodnje napovedi, so 

podvrženi tveganju in negotovosti, 

še posebej tisti, 

ki se navezujejo na prihodnost 

celotne industrijske 

panoge in zmožnosti sledenju 

razvoja, rasti ter konkurenčnosti 

znotraj le-te. 

Dejanske razmere na trgu 

in dejanski rezultati družbe 

se lahko razlikujejo od napovedi. 

Vse trenutne ocene 

so zasnovane na trenutnih 

tržnih trendih, ki so znani 

družbi BISOL Group na dan 

izdaje posameznega sporočila 

za javnost. Ocene se 

tako lahko spreminjajo, pri 

čemer se ne smatra, da je 

dolžnost družbe te spreminjati 

ali dopolnjevati. 

Jadrnica Heron na plovbi izkorišča energijo sonca 

s fotonapetostnimi moduli BISOL 

Fotonapetostni moduli 

Bisol na jadrnici Heron 

Info: Katja Goršek, Bisol d.o.o., katja.gorsek@bisol.si 

PREBOLD, 7. avgust 2012 – Mnogo Slovencev si 

poleti privošči počitnice ob morju, ob jezerih ali v 

gorah. Marsikdo uživa v jadranju, saj pri tem izkorišča 

moč vetra in hkrati ne onesnažuje okolja. A za življenje 

na plovilu je potrebna tudi elektrika. Slovenski par 

na jadranju po morjih sveta električno energijo proizvaja 

tudi s pomočjo dveh modulov znamke BISOL. 

Iz Kopra se je junija lani svojim dogodivščinam 

naproti z jadrnico Heron podal zakonski par Pelko. 

Kot vsi dobri navtiki sta morala poskrbeti tudi 

za proizvodnjo električne energije. Po pregledu 

karakteristik fotonapetostnih modulov različnih 

znamk in referenc proizvajalcev sta se odločila za 

domačega proizvajalca skupino BISOL Group in 

kupila dva 245-vatna modula. Med odločilnimi 

dejavniki so bili visok izkoristek, majhna masa, 

izključno pozitivne tolerance in primerne dimenzije 

modulov. Kot pri vseh izdelkih sta bistveno 

vlogo odigrali kakovost in cena. 

Po več kot enoletnem jadranju sta lastnika zelo 

zadovoljna s sončno elektrarno. V tem času sta 

samo nekajkrat uporabljala dizelski motor za 

proizvodnjo elektrike, predvsem pri prečkanju 

Atlantika zaradi slabega vremena in zaradi večje 

posadke. Na Karibih proizvodnja elektrike z 

otočno sončno elektrarno zadostuje njunim potrebam. 

Tako lastnik z zadovoljstvom ugotavlja: 

»Dosegla sva že izhodno moč 500 vatov, 490 vatov 

dosegava praktično vsak sončen dan okrog poldneva. 

Dnevna proizvodnja električne energije je povprečno 

nekje med 1500 in 1800 vatnih ur. Z investicijo 

sva zelo zadovoljna, saj na letni ravni skoraj 

100-odstotno pokriva vse najine potrebe.« 



Polikristalna modula 

znamke BISOL 

z vršnima močema 

245 vatov ob premišljeni 

uporabi 

zadostujeta za napajanje 

dveh hladilnikov, 

proizvodnjo 

sladke vode 

z razsoljevanjem 

morske, pogon avtopilota, 

radarja in 

ostalih navtičnih 

inštrumentov na 

jadrnici. S proizvedeno 

elektriko polnita 

računalnike, 

uporabljata luči, 

sesalec, kuhinjski 

mešalec in druge 

električne pripomočke. 

Kot opozarja 

lastnik, je pri 

uporabni takšnega 

otočnega sistema 

»nujno primerno dimenzionirati 

akumulatorje, 

da skladiščijo 

proizvedeno 

energijo tako hitro, 

kot jo sistem proizvaja«. 

Plan-Net postal del združenja PV CYCLE 

Podjetje Plan-Net d.o.o. je prvo slovensko podjetje, ki je postalo del združenja 

PV CYCLE. V podjetju Plan-net je zbirna točka za sončne module iz 

sončnih elektraren. 

PV CYCLE je nevladno neprofitno združenje, 

ki upravlja shemo zbiranja in recikliranja 

odsluženih fotovoltaičnih modulov. PV 

CYCLE je neodvisno združenje proizvajalcev 

in uvoznikov fotovoltaičnih modulov, ki 

delujejo na vseh trgih evropske skupnosti. 

Združenju se lahko pridruži vsako podjetje, 

ki podpiše pogodbo in sprejme pogoje 

sodelovanja. Združenje zagotavlja zbirna 

mesta in sistem recikliranja modulov. 

Kako deluje sistem PV CYCLE 

Recikliranje fotovoltaičnih modulov je še 

mla da industrija, ki se šele razvija. Veliko 

novosti je bilo v preteklih desetih letih in 

industrija še vedno veliko vlaga v to področje. 

PV CYCLE je prevzela aktivno vlogo 

pri spodbujanju in promociji inovacij, 

da bi bila ta industrija uspešna. 

Zbrani odsluženi PV moduli 

Moduli domačega 

proizvajalca so med 

navtiki poznani in 

iskani. Dobre reference 

si je BISOL 

Group pridobil tudi 

s sodelovanjem s 

podjetjem Seaway, 

ki izdeluje plovila 

s hibridnim pogonom. 

Pri plovbi so 

odločilnega pomena 

tudi odpornost 

modulov na korozijo 

zaradi povečane 

vsebnosti soli, vzdržljivost 

v vetrovnem 

vremenu, nenadne 

obremenitve 

in druge nepričakovane 

okoliščine. 

Tehnični opis jadrnice 

in dnevnik potovanja 

lahko spremljate 

na http:// 

heronsailing.blogspot.com/ 

Zbiranje 

Na spletni strani združenja - www.pvcycle. 

org poiščemo najbližjo zbirno točko. Po razgradnji 

ali renoviranju odpelje instalater 

odslužene PV module na zbirno mesto. Moduli 

se sortirajo in zbirajo v zabojnikih, ki se 

nahajajo na zbirnih mestih. Ko so zabojniki 

polni, se jih odpelje v obrat za predelavo. 

Po predelavi dobimo nove surovine, ki so 

na voljo za uporabo v novih proizvodnih 

posto p kih različnih proizvodov. 

Predelava 

PV CYCLE organizira recikliranje PV modulov 

vseh PV tehnologij, ki so danes na 

voljo, tehnologij na podlagi silicija ali 

brez. Na spletni strani združenja je seznam 

znamk, ki jih reciklirajo. 


Stroj za razgradnjo in separiranje materialov 

PV CYCLE uporablja t.i najboljše tehno logi 

je, ki so na voljo (BAT - Best Available 

Techniques), da bi omogočila učinkovit 

in stro š ko vno sprejemljiv sistem zbiranja 

in recikliranja PV modulov. Poleg tega 

PV CYCLE vključuje tudi tako imenovane 

Member Individual Sche mes (MIS) - posebne 

programe zbiranja in predelave, prilagojene 

posebnim potrebam proizvajalcev ali 

uvoznikov modulov. Člani v individualnem 

programu imajo vedno svojo lasten tretman 

razvoja trgov njihovih modulov. 

Danes lahko PV CYCLE in njegovi partnerji 

reciklirajo že velik odstotek stekla, železa in 

neželeznik kovin, ki se uporabljajo v solarnih 

modulih. Plastiko se trenutno obdeluje 

termično, za predelavo silicijevih materialov 

pa so potrebne zahtevnejše tehnologije 

in so stvar prihodnjega razvoja. Cilj je jasen 

- stop njo recikliranja v višini 80% doseči do 

leta 2015 in 85 % do leta 2020. 

23

InTehnika 

Mednarodni industrijski sejem tehnike 

ModerneTehnologije 

SodobniPristopi 

UčinkoviteRešitve 

RevijaAvtomatika - 

GlavniMedijskiSponzor 

GospodarskoRazstavišče 

Ljubljana 

Slovenija 

Informacije: 

Rastko Aleš 

+386 1 300 26 31 

rastko.ales@gr-sejem.si 

intehnika@gr-sejem.si 

27. - 29. november 2012

Sejmi Sejmi Ljubljana Ljubljana Trade Trade fairs fairs 

Mednarodni Mednarodni industrijski industrijski sejem sejem tehnike tehnike 2012 2012 

InTehnika 



Spoštovani, 

po nekaj po nekaj letni letni odsotnosti velikih velikih tehničnih tehničnih dogodkov, v osrednjem v slovenskem prostoru, prostoru, se je se družba je družba Gospodarskodarsko 

razstavišče d.o.o., d.o.o., kot kot najvplivnejši organizator v regiji, v regiji, odločila, odločila, da bo da pristopila bo pristopila k organizaciji k in in 

Gosp- 

izvedbi izvedbi nove nove tehnološko - industrijsko - naravnane naravnane sejemske sejemske prireditve. prireditve. 

Nova Nova sejemska sejemska prireditev prireditev InTehnika InTehnika bo potekala bo potekala na Gospodarskem na razstavišču v Ljubljani v Ljubljani med: med: 

27. 27. do 29. do 29. november november 2012 2012 

Zakaj Zakaj nova nova prireditev 

Obstoja Obstoja niz niz razlogov, razlogov, ki po ki našem po našem prepričanju potrjujejo potrjujejo smiselnost smiselnost takšne takšne odločitve. odločitve. Razlog Razlog številka številka ena ena 

je prav je prav gotovo gotovo ta, da ta, industriji, da industriji, v najširšem v najširšem smislu smislu te besede, te besede, ponudimo ponudimo priložnost priložnost poslovne poslovne prodornosti in in 

promocije, gospodarstvu pa pospešek pa pospešek skozi skozi razvoj razvoj novih novih tržnih tržnih niš, niš, ki se ki stkejo se stkejo na srečanjih na srečanjih pri izmenjavi pri izmenjavi 

znanj znanj in izkušenj in izkušenj zbranih zbranih ob sejemski ob sejemski prireditvi. prireditvi. 

Kje Kje in kdo in kdo prireditev prireditev organizira 

Že pred Že pred nekaj nekaj leti leti je družba je družba Gospodarsko razstavišče d.o.o. d.o.o. preuredila, obnovila obnovila in razširila in razširila kapacitete kapacitete 

razstavnih razstavnih dvoran dvoran v nekdanji v nekdanji Slovenijales. Nekaterim Nekaterim dvoranam dvoranam je dodala je dodala novo novo funkcionalnost. S tem S tem so so 

postale postale zelo zelo primerne primerne za izvedbo za izvedbo kongresov, ob sejemskih ob sejemskih dejavnosti, seminarjev, predavanj predavanj in posvetov. in posvetov. 

Komu Komu je InTehnika je InTehnika namenjena 

Naše Naše osnovno osnovno vodilo vodilo je povezati je povezati področja področja in komplementarne in vsebine, vsebine, ki jih ki označuje jih označuje zelo zelo širok širok pojem pojem 

tehnike tehnike in s in katerim s katerim imenujemo človekovo človekovo iznajdljivost in potrebo in potrebo neprestani po izboljšavi izboljšavi in kreiranju in kreiranju 

novih novih proizvodov in novih in novih storitev. storitev. Tehniko Tehniko tu razumemo tu kot kot modus modus vivendi vivendi preživetja, preživetja, dejavnost, dejavnost, brez brez 

katere katere si obstoja si obstoja človeške človeške civilizacije, civilizacije, v industrijsko v razvitem razvitem svetu svetu in v in informacijski v družbi družbi ne moremo ne moremo 

več več zamisliti. zamisliti. Zato Zato je namenjena vam, vam, ki se ki z se njo, z njo, na tak na tak ali drugačen ali drugačen način način ukvarjate, ukvarjate, ste ste z njo z njo povezani povezani 

in od in nje, od nje, v nekem v nekem smislu, smislu, tudi tudi odvisni. odvisni. Prepričani Prepričani smo, smo, da boste da boste razstavljavci na sejemski na sejemski prireditvi prireditvi InTehniknika 

našli našli poslovne poslovne priložnosti, ki jih ki odraža jih odraža njen njen razširjeni razširjeni naziv: naziv: mednarodni industrijski sejem sejem tehnike, tehnike, 

InTeh- 

oziroma, oziroma, »international exhibition exhibition of industrial of industrial technology«. Strokovni Strokovni obiskovalci boste boste našli našli nove nove partnerjenerje, 

in utrdili in utrdili stike stike z obstoječimi. z Širša Širša publika publika pa bo pa našla bo našla novosti novosti predstavljene na razstavnem na delu delu in in 

part- 

na na izobraževalnem procesu, procesu, ki bo ki potekal bo potekal hkrati hkrati s posvetovanji s med med strokovnjaki in prenosom in prenosom znanj znanj po po 

načelu načelu multidisciplinarnosti. 

Vsebina Vsebina program in program InTehnike InTehnike 

Trikrat Trikrat tri plus tri plus dve, dve, je formula, je formula, ki označuje ki označuje enajst enajst vsebinskih vsebinskih razstavnih razstavnih sklopov. sklopov. Preko Preko inteligentnih materialoalov 

in sodobnih in sodobnih tehnologij, strojegradnje in robotov, in robotov, industrijske in procesne in procesne elektronike, avtomatizacije, 

z nepogrešljivo z podporo podporo informacijsko komunikacijskih tehnologij, do virov do virov energije energije v inteligentnih v zgrad- 

zgrad- 

materibabah 

in naseljih, in naseljih, želimo želimo popeljati popeljati obiskovalce InTehnike. InTehnike. Zato Zato vas, vas, spoštovani razstavljavci vabimo, vabimo, da se da se 

nam nam pridružite, pridružite, in preučite in preučite našo našo cenovno cenovno ugodno ugodno ponudbo ponudbo razstavnega prostora. prostora. Z vašim Z vašim hitrim hitrim odzivom, odzivom, 

bomo bomo lahko lahko skupaj skupaj z vami, z vami, pripravili pripravili kvalitetno kvalitetno sejemsko sejemsko prireditev, prireditev, ki jo ki Slovenija jo Slovenija zasluži. zasluži. 

Vodja Vodja projektov, projektov, 

Rastko Rastko Aleš Aleš 

Direktor Direktor družbe, družbe, 

mag. mag. Iztok Iztok Bricl Bricl

Sejmi Ljubljana Trade fairs 

Mednarodni industrijski sejem tehnike 2012 

PRIJAVA 

Sejem : InTehnika 2012 

Termin sejma: 27. - 29. november 2012 

Roki prijave: FIRST-MINUTE PRIJAVA do 31.12.2011 

PREDPRIJAVA do 30.4.2012 

REDNA PRIJAVA do 30.6.2012 

1/ Podatki o razstavljavcu 

InTehnika 


GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE d.o.o. 

Dunajska cesta 18, 1000 Ljubljana 

1001 Lj ubljana, p.p. 3517 

ID št. za DDV: SI87878879 

tel.: +386/01/300 26 31 

fax: +386/01/300 26 49 

http: //www.gr-sejem.si 

e-pošta: intehnika@gr-sejem.si 

Polni naziv razstavljavca 

Poštna številka in kraj 

Telefon 

Elektronska pošta 

Kraj in enota banke 

Direktor (ime in priimek) 

Elektronska pošta kontaktne osebe 

Ulica, hišna številka 

Telefaks 

Internet domača stran 

Transakcijski račun 

Kontaktna oseba (ime in priimek) 

Telefon kontaktne osebe 

Identifikacijska številka podjetja (za DDV) Davčni zavezanec (obkroži) DA NE 

Klasifikacija razstavljavca (obkrožite) proizvajalec uvoznik trgovec založba društvo drugo 

2/ Tekst za obvezni vpis v katalog: 

A) Razstavni program (naštejte razstavne predmete - največ 30 besed): 

B) Razstavni program po dejavnostih (izpolnite po priloženem “razstavnem programu po dejavnostih”): 

Imenujte podjetja, ki jih na sejmu uradno zastopate: 

Podjetje Kraj Država Razstavni predmeti 

Novosti, ki jih boste predstavili na prireditvi: 

3/ Naročamo notranji neopremljen prostor: 

____________ m 2 prostora v nizu (1 stranica odprta) 

____________ m 2 kotnega prostora (2 stranici odprti) 

____________ m 2 čelnega prostora oz. otočnega prostora 

(3 ali 4 stranice odprte) 

4/ Naročamo: ____________ m 2 zunanjega prostora 

5/ Naročamo: ____________ kom poslovnih kuponov 

(za vnovčen kupon vam zaračunamo 5,50 EUR) 

V montažni dvorani priznamo 5% popust na razstavni prostor. 

6/ Cene: 

1 m 2 notranjega prostora v nizu (1 stranica odprta) 70 EUR 

1 m 2 notranjega kotnega prostora (2 stranici odprti) 75 EUR 

1 m 2 notranjega čelnega prostora oz. otočnega prostora 

(3 ali 4 stranice odprte) 110 EUR 

1 m 2 zunanjega prostora 35 EUR 

Obvezni vpis v katalog 

115 EUR 

Prijavnina na sejem 

115 EUR 

Ekološko nadomestilo 2 EUR/ m 2 

V cenah ni vključen DDV, ki bo obračunan v skladu z določili ZDDV-1, ki ga plača razstavljavec. Prireditelj si pridružuje pravico do popravka cen z uporabo 

klavzule »vpliva spremenjenih okoliščin«, katere na dan formiranja cen ni mogel predvideti (112. člen OZ-a). 

7/ Potrjujemo na hrbtni strani te prijave navedene pogoje razstavljanja in jih nepreklicno in izključno priznavamo in sprememamo kot vsebino prijave. 

Naročilnica in dodatek k prijavi - tehnični priključki in oprema razstavnega prostora postane dodatek k tej prijavi in njen sestavni del, ko jo prireditelj prejme 

potrjeno s strani razstavljalca. 

8/ Prosimo, da prijavo izpolnete čitljivo in en podpisan in žigosan izvod vrnete na naslov: Gospodarsko razstavišče d.o.o. Dunajska cesta 18, 1000 Ljubljana. 

Kraj in datum: Žig: Podpis:



NAROČILNICA IN DODATEK K PRIJAVI – TEHNIČNI 

PRIKLJUČKI IN OPREMA RAZSTAVNEGA PROSTORA 

Sejem : InTehnika 2012 

Termin sejma: 27. - 29. november 2012 

Roki prijave: PRIJAVA do 30.6.2012 

InTehnika 


GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE d.o.o. 

Dunajska cesta 18, 1000 Ljubljana 

1001 Lj ubljana, p.p. 3517 

ID št. za DDV: SI87878879 

tel.: +386/01/300 26 31 

fax: +386/01/300 26 49 

http: //www.gr-sejem.si 

e-pošta: intehnika@gr-sejem.si 

1/ Podatki o razstavljavcu 

Polni naziv razstavljavca 

Poštna številka in kraj 

Telefon 

Elektronska pošta 

Kraj in enota banke 

Direktor (ime in priimek) 

Elektronska pošta kontaktne osebe 

Ulica, hišna številka 

Telefaks 

Internet domača stran 

Transakcijski račun 

Kontaktna oseba (ime in priimek) 

Telefon kontaktne osebe 

Identifikacijska številka podjetja (za DDV) Davčni zavezanec (obkroži) DA NE 

Električni priključek (dovod do razstavnega prostora/priklop na euro konektor) Priključek za vodo in oprema kuhinje 

1,5kW, 220V/10A 85,00 EUR / kos _______ kos Priključek za vodo - prvi 65,00 EUR / kos _______ kos 

3kW, 220V/16A 105,00 EUR / kos _______ kos Priključek za vodo - dodatni 45,00 EUR / kos _______ kos 

5kW, 220/380V/3x10A 115,00 EUR / kos _______ kos Pomivalno korito 27,50 EUR / kos _______ kos 

5-10kW, 220/380V/3x16A 125,00 EUR / kos _______ kos Bojler 10 l 16,50 EUR / kos _______ kos 

10-15kW,220/380V/3x20A 140,00 EUR / kos _______ kos Hladilnik 120 I 49,50 EUR / kos _______ kos 

15-20kW,220/380V/3x25A 165,00 EUR / kos _______ kos Mini kuhinja 98,50 EUR / kos _______ kos 

20-30kW,220/380V/3x25A 210,00 EUR / kos _______ kos (hladilnik, pomivalno korito, bojler, kuhalnik) 

30-40kW,220/380V 

250,00 EUR / kos _______ kos 

Telefonski priključek 

Direktna linija 

105,00 EUR / kos _______ kos 

Nočni tok (za hladilne naprave) - vpišite moč kW Internetna linija 150,00 EUR / kos _______ kos 

______________________________(75 % osnovne cene) ____________ kos 

Najem telefonskega aparata je vključen v ceno. 

Telefonski impulzi niso vključeni v ceno. Obračunajo se ob koncu 

Za priključke nad 3 kW je obvezna namestitev ustrezne razdelilne elektro 

sejma po ceniku Telekoma Slovenije glede na dejansko porabo. 

omare (zagotovi jo razstavljavec sam ali pa jo naroči pri GR). 

Podatki o izvajalcu električne instalacije znotraj razstavnega prostora – postavljavcu (naziv podjetja in odgovorna oseba) 

Ureditev razstavnega prostora (standardna oprema R8-belo) - PROSIMO, OZNAČITE NAROČENO 

I. 25 EUR / m 2 - ureditev vsebuje: talno oblogo Heuga, predelne stene (v=250cm), pult 100 x 50cm (1kos) 

II. 30 EUR / m 2 )- ureditev vsebuje: poleg opreme, vključene v različici I., ureditev vsebuje še opremo po normativu (glej zadnjo stran) 

III. ___________ EUR/m 2 - ureditev po posebnih zahtevah, glede na posamezno ponudbo 

Posamični elementi opreme: 

Količina Element Enota EUR Količina Element Enota EUR 

Talna obloga – Heuga m2 4,30 Stol, oblazinjen črn kos 7,50 

Predelna stena tm 21,00 Stol, usnjen siv kos 11,00 

Vrata, navadna kos 27,50 Stol, barski kos 10,00 

Pult 100 x 50 cm kos 22,00 Barska miza kos 13,50 

Podest 100 x 50 cm kos 24,00 Miza, 80 x 80 cm kos 13,50 

Vitrina, nizka 100 x 50 cm kos 39,50 Miza, okrogla, premer 80 cm kos 13,50 

Vitrina, visoka 100 x 50 cm kos 69,00 Miza, 140 x 80 cm kos 13,50 

Za naročilo samostojnih ali dodatnih elementov opreme, ki tu niso navedeni (podesti, pulti, vitrine...), ali za celovito ponudbo načrtovanja in izvedbe opreme 

vašega sejemskega prostora po meri, se obrnite na vodstvo sejemske prireditve. 

V cenah ni vključen DDV, ki bo obračunan v skladu z določili ZDDV-1 in ga plača razstavljavec. Prireditelj si pridružuje pravico do popravka cen z uporabo 

klavzule »vpliva spremenjenih okoliščin«, katere na dan formiranja cen ni mogel predvideti (112. člen OZ-a). 

Potrjujemo storitvene pogoje s hrbtne strani te naročilnice in jih nepreklicno priznavamo in sprejemamo kot vsebino prijave. 

Prosimo vas, da vse rubrike izpolnite pravilno, v skladu z zakonom o DDV. 

Kraj in datum: Žig: Podpis:



RAZSTAVNI PROGRAM PO DEJAVNOSTIH 

Vašo sejemsko ponudbo predstavite prilagojeno interesu obiskovalcev . Če za vašo ponudbo ni ustreznega opisa vas prosimo, 

da navedete vašo predstavitev v vsebinskem sklopu 01-10 z dodatnim opisom do pet besed. 

01 Sodobne tehnologije in inteligentni materiali 

01-1 Nanotehnologija 

01-2 Nanokompoziti in materiali 

01-3 Mikroelektronika 

01-4 Aktivne komponente 

01-5 Diskretne komponente 

02 Industrijska elektronika in procesna tehnika 

02 -1 Avtomatizacija 

02 - 2 Krmilna in regulacijska tehnika 

02 - 3 Močnostna elektronika 

02 - 4 Nuklearna elektronika 

02 - 5 Medicinska elektronika 

02 - 6 Merilna in preizkuševalna elektronika 

02 - 7 Senzorika 

02 - 7 Profesionalna avdio in video tehnika 

02 - 8 Razvoj in proizvodnja elektronike 

- oprema za načrtovanje (CAD/CAM sistemi) 

- oprema za razvoj programske oprme 

- oprema za proizvodnjo TIV 

- oprema za pick&place 

- oprema za spajkanje 

- razvoj in izdelava ohiših za 

elektronske naprave 

03 Mehatronika in robotika 

03 - 1 Roboti 

03 - 2 Sestavni deli za robotiko 

03 - 3 Tipala, senzorji in aktuatorji 

03 - 4 Programska oprema 

03 - 5 Razvojna okolja 

03 - 6 Varnost pri delu z roboti 

04 Strojegradnja 

04 - 1 Strojegradnja 

04 - 2 Krmilniki, senzorji in aktuatorji 

04 - 3 Strege 

04 - 4 Motorski pogoni 

04 - 5 Servomotorji 

04 - 6 Ohišja 

05 Inteligentne zgradbe in naselja 

05 - 1 Sistemi za ogrevanje 

05 - 2 Sistemi za osvetljevanje/senčenje 

05 - 3 Sistemi za prezračevanje 

05 - 4 Inteligentne instalacije 

05 - 5 Energetski sistemi in varčevanje z energijo 

05 - 6 Samozadostna zgradba 

05 - 7 Sistemi za razvod toplote/plina in drugih energ. 

05 - 8 Inteligentna cestna signalizacija 

05 - 9 Sistemi za samodejno odbiranje porabe (el.energije, vode, 

toplote) 

05 - 10 Komunikacijski sistemi 

Računalništvo in informatika 06 

Računalniška strojna oprema 06 - 1 

Računalniška programska oprema 06 -2 

Mrežni strežniki 06 - 3 

Mrežna stikalna oprema 06 - 4 

Večnamenske naprave 06 - 5 

Delovne postaje 06 -6 

Periferne enote 06-7 

Informacijsko komunkacijske tehnologije 07 

Internetne storitve 07 - 1 

Ponudniki storitev 07 - 2 

E-tehnologije 07 - 3 

Internet in zabava 07 - 4 

Mobilniki 07 - 5 

Multi mediji 07 - 6 

Moderna pisarna 07 - 7 

Studijska oprema 07 - 8 

Energetika in viri energije 08 

Energetski sistemi in prenosni vodi 08 - 1 

Zeleni alternativni viri energije 08- 2 

Naprave za zaščito v energetiki 08 - 3 

Varnostne naprave za zaščito 09 

Video nadzor 09 - 1 

Zaščitni in varovalni sistemi 09 - 2 

Video, digitalne in IP kamere 09 - 3 

Senzorji in tipala 09 - 4 

Varovnostne naprave za zaščito 09 - 5 

Požarni varnostni sistemi 09 - 6 

Oprema za zaščito in reševanje 09 - 7 

Medicinska oprema 09 - 8 

Storitve, inženering in literatura 10 

Strokovna literatura, revije, založbe 10 - 1 

Raziskave, razvoj 10 - 2 

Tehnične izboljšave, inovacije 10 - 3 

Združenja in ustanove 11 

Gospodarske in podjetniške zbornice 11 - 1 

Izobraževalne ustanove 11- 2

ZELENE ENERGIJE - IZ NAŠIH PODJETIJ 

Celostni pristop k izgradnji 

sončnih elektrarn 

Avtor: Dragan Selan, Avtomatika 

Sončno obsevanje Zemlje za 8.000-krat presega potrebe človeštva po vsej primarni energiji. 

Povedano drugače, vsako uro Sonce na Zemljo pošlje toliko energije, kot jo človeštvo porabi 

v enem letu. Fotovoltaični sistemi, ki izkoriščajo energijo sonca, veljajo za obnovljivi vir prihodnosti, 

ki ga odlikujejo njegova modularnost, razpršenost, robustnost, neslišnost delovanja ter 

ekološka neoporečnost. 

Med vodilnimi podjetji na področju 

fotovoltaike je Metronik Solar, ki se 

ukvarja s prodajo, načrtovanjem in 

izvedbo sončnih elektrarn. V prvem 

letu delovanja so uspešno zgradili 

deset večjih sončnih elektrarn s skupno 

močjo 1,8 MW, poleg tega še 

več manjših, kar potrjuje pravilnost 

njihovega poslovnega pristopa in dokazuje, 

da strokovna ekipa podjetja 

obvladuje vsa potrebna znanja za delovanje 

na trgu fotovoltaike. 

Pogovarjali smo se z direktorjem podjetja 

mag. Benjaminom Čokanom. 

V: Vaše podjetje je na trgu prisotno 

že drugo leto, ponudba pa zajema 

celovite rešitve za izgradnjo sončnih 

elektrarn. Kakšne storitve lahko investitorji 

pričakujejo od vas 

O: V prvi fazi strankam svetujemo in 

jim predstavimo vse podrobnosti investicije 

v sončno elektrarno. S svojimi 

izkušnjami pomagamo tudi pri 

iskanju najprimernejših virov financiranja. 

V fazi izvedbe ponujamo izgradnjo 

sončnih elektrarn na ključ, ki 

zajema vse upravne postopke, pridobitev 

dovoljenj, projektiranje, dobavo 

opreme, montažo in priključitev 

na omrežje. Po končani gradnji elektrarne 

tudi vzdržujemo in izvajamo 

nadzor nad delovanjem. 

V: Področje fotovoltaike je široko in 

se hitro spreminja, ne le na tehničnem, 

temveč tudi na zakonodajnem 

področju. Kako se soočate s temi nenehnimi 

spremembami 

O: Stik s tehničnimi novostmi ohranjamo 

z izobraževanjem pri dobaviteljih, 

z obiskovanjem konferenc in 

sejemskih prireditev. Osebno redno 

prebiram mednarodno periodiko s 

področja fotovoltaike, ker se dogajanje 

v drugih državah odraža tudi v 

slovenskem prostoru. O prihajajočih 

zakonodajnih spremembah smo obveščeni 

preko združenja slovenske 

fotovoltaične industrije - ZSFI, katerega 

polnopravni član smo. 

V: Fotonapetostni moduli so ključna 

komponenta sončne elektrarne, 

hkrati pa predstavljajo glavnino vrednosti 

investicije. Katero opremo ponuja 

vaše podjetje 

O: V podjetju Metronik Solar uporabljamo 

le opremo priznanih svetovnih 

proizvajalcev iz najvišjega kakovostnega 

razreda, saj le tako lahko 

zagotovimo, da bo sončna elektrarna 

delovala 25 let ali več. Smo uradni 

zastopnik podjetja Canadian Solar, 

ki je peti največji proizvajalec fotonapetostnih 

modulov v svetovnem 

merilu. Dosedanje izkušnje z moduli 

Canadian Solar so izjemno pozitivne, 

kajti vse elektrarne delujejo z nadpovprečnimi 

izpleni. Pri razsmernikih 

najbolj zaupamo preverjenima 

nemškima podjetjema SMA in Kaco, 

katerih izdelki se odlikujejo z visokim 

izkoristkom, zanesljivostjo in robustnostjo. 

V: Odločitvi za naložbo v sončno 

elektrarno verjetno pogosto botruje 

stopnja njene donosnosti in ekonomičnosti 

Kaj vse vpliva na donosnost 

sončne elektrarne 


O: Ključna sta naklon in orientacija 

strešne površine objekta oz. lokacija 

zemljišča, če gre za postavitev na 

tleh. Pri postavitvi fotonapetostnih 

modulov iščemo površine, kjer ni 

senčenja oz. je le-to minimalno. 

Drug ključni dejavnik, ki prispeva k 

večji donosnosti, je optimalna konfiguracija 

električnih povezav, s čimer 

zagotovimo, da razsmerniki delujejo 

v področju maksimalnega izkoristka. 

Pozorni moramo biti tudi pri izvedbi 

konstrukcije, na katero pritrdimo 

module. Ta mora biti dovolj trdna, 

da zdrži vse obremenitve, vendar 

zasnovana tako, da nesorazmerno 

ne povečuje višine investicije in tako 

zmanjšuje donosnost. Pomembna je 

tudi učinkovitost izvedbe, ki zagotavlja, 

da je cena konkurenčna. 

V: Ali lahko investitor tudi sam preverja 

delovanje sončne elektrarne 

O: Lahko. Proizvedena električna 

energija se lahko preveri na števcu 

električne energije ali pa na samih 

razsmernikih. Vendar je tovrsten 

vpogled v delovanje sončne elektrarne 

zelo nepraktičen in omogoča 

pregled le kumulativnih vrednosti 

parametrov. Nasprotno pa spletni 

nadzorni sistem, ki je pri vseh naših 

elektrarnah del standardne ponudbe, 

daje popolno in natančno sliko 

kaj se dogaja z elektrarno v danem 

trenutku, poleg tega je na voljo celotna 

zgodovina dogajanja. 

V sklopu nadzornega sistema je 

vzpostavljeno tudi alarmiranje, s čimer 

je zagotovljeno, da je upravljavec 

elektrarne takoj obveščen o morebitni 

nepravilnosti v delovanju in 

lahko nemudoma ukrepa. 

29


V: Kakšna je vaša napoved nadaljnjega 

razvoja na področju sončnih 

elektrarn v slovenskem prostoru 

O: Julijsko znižanje subvencioniranih 

odkupnih cen bo upočasnilo skokovito 

rast inštalirane moči sončnih elektrarn. 

Vendar verjamem, da bodo 

investicije ostale, saj so sončne elektrarne, 

če so načrtovane in izvedene 

pravilno, še vedno donosna naložba. 

Najmočnejši argument v prid nadaljnjemu 

razvoju fotovoltaike je drastično 

zniževanje cen sončnih elektrarn. 

V obdobju zadnjih 3 let so se te 

praktično razpolovile, kar posledično 

pomeni, da je električna energija 

iz sončnih elektrarn iz dneva v dan 

cenovno bolj konkurenčna. Podpore 

oz. subvencije so v tem trenutku edini 

»sporni« vidik sončnih elektrarn, a 

te v naslednjih 5 do 7 letih ne bodo 

več potrebne. 

IZVEDBA SONČNE ELEKTRARNE SALUS 

Informacije: Metronik Solar d.o.o. 

Salus, eno izmed vodilnih podjetij na področju oskrbe z zdravili, je na strehi poslovnih prostorov na Litostrojski 

cesti v Ljubljani zgradilo sončno elektrarno. Zahtevali so optimalno izrabo strešne površine ob tem, da se strešne 

kritine ni smelo prebijati in spreminjati. Postavitev fotonapetostnih modulov je morala tako upoštevati senčenje, 

ki ga povzročajo obstoječe naprave. Kljub izjemno kratkemu roku postavitve sončne elektrarne, ki je znašal le tri 

mesece, izgradnja elektrarne ni smela ovirati osnovne dejavnosti podjetja v poslovno-logističnem centru. Zahteva 

investitorja je bila tudi, da se s sončno elektrarno zmanjša lastno rabo električne energije in, da je tehnična rešitev 

optimalna glede na vse postavljene zahteve. Želen je bil tudi podroben vpogled v delovanje sončne elektrarne. 

Z upoštevanjem vseh zahtev investitorja je bila postavljena 

sončna elektrarna z inštalirano močjo 325 kW. Za ta namen 

je bilo vgrajenih 1383 fotonapetostnih modulov Canadian 

Solar in 31 razsmernikov Kaco. Sončna elektrarna 

je bila v električno omrežje priklopljena decembra 2011. 

Vzpostavljen je bil celovit nadzorni sistem z vpogledom 

v vse podatke sončne elektrarne in z možnostjo daljinskega 

dostopa. To omogoča zbiralnik podatkov, ki komunicira 

s strežnikom, na katerem gostuje spletni nadzorni 

sistem. Zajema se podatke večjega števila razsmernikov, 

podatke zunanjih senzorjev osončenja in hitrosti vetra, 

omogočeno je nastavljanje alarmov, poleg tega se podatke 

tudi prenaša do spletnega nadzornega portala. Podroben 

pregled nad delovanjem elektrarne je tako možen s 

katerekoli lokacije, razvidni so morebitni alarmi, podatki 

pa so na voljo v tabelarični, numerični in grafični obliki 

in omogočajo opravljanje natančnih analiz ter pohitrijo 

vzdrževanje. 


SONČNA ELEKTRARNA SALUS 

Analiza delovanja je pokazala, da sončna elektrarna deluje 

bolje od primerljivih. Proizvodnja vseh vej sončnega 

polja je višja od predvidene, kar je rezultat skrbnega načrtovanja 

in izvedbe. 

Elektrarna je v sedmih mesecih delovanja proizvedla 236 

MWh, kar zadošča za pokrivanje porabe 112-ih gospodinjstev. 

Na račun proizvodnje elektrike, ki ne obremenjuje 

okolja z izpusti škodljivih snovi, se je v okolje sprostilo 

za 230 ton ogljikovega dioksida manj. 

Zaradi izpolnitve pričakovanj je investitor sončno elektrarno 

razširil in s fotonapetostnimi moduli pokril še preostalo 

površino strehe. 


Podjetje Salus ni edino, ki se zaveda pomena čiste energije 

in je pripravljeno nekaj narediti za okolje. Sistem 

subvencioniranih odkupnih cen zagotavlja tudi zanimivo 

donosnost, tako, da se vedno več podjetij odloča za postavitev 

sončnih elektrarn. Podobne rešitve, kakršna je na 

Salusu, je naše podjetje izvedlo tudi pri sončnih elektrarnah 

Terme Čatež, Letališka, Kaiva in drugih. 

Več informacij je na voljo na www. metronik-solar.si. 

Na primorskem malo sončnih elektrarn 

Informacije: Združenje slovenske fotovoltaične industrije - GIZ, info@zsfi.si 

Celje, 31. julij 2012 – Po uradnih podatkih povzetih iz registra deklaracij za proizvodne naprave električne energije iz 

obnovljivih virov je bilo v Sloveniji ob letošnjem polletju na električno omrežje priklopljenih 1.800 sončnih elektrarn s 

skupno 133,5 MW inštalirane moči. 

Večje število priklopov sončnih elektrarn na 

omrežje beležimo pred znižanji odkupnih cen 

za elektriko proizvedeno iz sončnih elektrarn, 

ki je po trenutni zakonodaji določeno za 1. 

januarja in 1. julija. Zaradi več mesečnega 

zamika med priklopom in vpisom v register 

večina junija priklopljenih sončnih elektrarn v 

uradnih evidencah še ni razvidna. 

Ob polletju so na spletnem PV portalu, ki ga 

urejajo v Laboratoriju za fotovoltaiko in optoelektroniko 

na Fakulteti za elektrotehniko 

Univerze v Ljubljani, objavili pregled geografske 

porazdelitve sončnih elektrarn in njihove 

moči v Sloveniji. 

Čeprav ima Primorska zaradi najvišje stopnje 

sončnega obsevanja najboljše pogoje za 

obratovanje sončnih elektrarn, je na širšem 

koprskem in novogoriškem območju le 11,3 

odstotka sončnih elektrarn, ki predstavljajo skupno 13,8 

odstotka moči vseh fotonapetostnih sistemov v Sloveniji. 

Najmočneje zastopano je mariborsko in celjsko območje 

s 23,3 in 19,3 odstotka vseh sončnih elektrarn. Njihova 

moč predstavlja 22,6 oziroma 19,7 odstotka moči vseh 

sončnih elektrarn pri nas. 

Na PV portalu redno objavljajo podatke o geografski 

porazdelitvi sončnih elektrarn v Sloveniji. Primerjava tovrstnih 

podatkov izpred leta dni razkrije, da je bil delež 

sončnih elektrarn na Primorskem celo nižji od desetih 

odstotkov. Delež sončnih elektrarn na Štajerskem pa se 

je v letu dni z več kot polovičnega deleža znižal na 42,6 

odstotka. 

31


Uporaba litijevih akumulatorjev 

za shranjevanje energije v otočnih 

PV sistemih 

Avtorja: Maja in Tine Andrejašič, REC d.o.o., www.rec-bms.com 

V 

svetu se kaže porast uporabnikov obnovljivih virov energije, 

sedanji delež vseh OVE v Evropski Uniji znaša 12,4 % 

(http://epp.eurostat.ec.europa.eu). V avtonomnih sistemih 

je shranjevanje energije nujno, zato potrebujemo akumulatorje oz. 

večje shranjevalnike energije, ki zadoščajo potrebam proizvedene 

energije za kasnejšo uporabo. V vseh takih akumulatorskih sistemih 

potrebujemo nadrzorno enoto in upravljalnik posameznih baterijskih 

celic zaradi boljšega delovanja, zaščit pred uničenjem celic in 

daljše življenske dobe baterij ter osebne varnosti uporabnika. 

Razmerje med ceno in zmogljivostjo (ang. price/performance ratio) današnjih 

akumulatorjev je precej visoko, saj pri električnih sistemih večji del investicije 

še vedno predstavlja akumulator, zato je zaščita le-tega ključnega pomena. 

Zaradi kemijske sestave, operiranja z visokimi napetostmi in nezanemarljivimi 

električnimi tokovi lahko za uporabnika nenadzorovan sistem predstavlja 

življensko nevarnost. Upravljalnik baterijskih sistemov mora zato vsebovati 

zaščite za primer pregrevanja akumulatorja in previsokih napetosti ali tokov, 

da ohrani sistem v obratovalnem stanju in prepreči marsikatero nesrečo. 

Glavna dejavnost podjetja REC d.o.o. so raziskave in razvoj na področju visoko 

tehnoloških rešitev z namenom izboljšanja tehnolgij pri nadzoru baterijskih 

sistemov. Podjetje v okviru svoje dejavnosti razvija elektronske naprave, ki 

skrbijo za pravilno delovanje akumulatorskih celic novih tehnolgij (npr. LiPo, 

LiFePO4, idr.), od idejne zasnove, načrtovanja in modeliranja ter same proizvodnje 

končnih produktov. Osnovni cilj, ki ga podjetje zasleduje je biti korak 

pred konkurenco in na trgu uspeti z vrhunskimi in tehnološko dovršenimi 

produkti. 

Najpomembnejši izdelek podjetja 

REC d.o.o. je Nadzornik baterijskega 

sistema (ang. Battery Management 

System - BMS) 7-R. To je elektronska 

naprava, ki skrbi za pravilno delovanje 

posamezne akumulatorske celice, 

ki je osnovni gradnik večceličnega 

akumulatorskega paketa. Njegova 

naloga je zaščita celic pred prenapolnjenjem 

in preveliko izpraznitvijo, 

zagotovitev delovanja celic v nominalnem 

temperaturnem območju ter 

izenačevanje kapacitete posameznih 

celic, ki so posledica staranja in razlik 

v proizvodnji. 

REC BMS 7-R odlikuje možnost izenačevanja 

z večjimi tokovi (do 1,6 A). 

Poleg tega je razvit tako, da je uporaben 

za različne vrste litijevih akumulatorjev 

sestavljenih iz 4 do 14 celic. 

Z vezavo več posameznih Slave enot 

(4-14 celic) preko glavne (Master) 

enote je mogoče nadzirati do 210 

posameznih akumulatorskih celic 

(do 880 V skupne napetosti). BMS 

7-R ima prednost pred konkurenco 

tudi z izjemno nizko lastno porabo 

električne energije ter z možnostjo 

merjenja temperature na vsaki posamezni 

akumulatorski celici. 

Povezava z osebnim računalnikom 

(RS-485/USB) in uporabniku prijazen 

programski vmesnik nudita 

spremljanje in zapisovanje trenutnih 

parametrov sistema, kar omogoča 

testiranje, nadzor nad sistemom in 

pregled zgodovine delovanja sistema. 

V razvoju je tudi aplikacija, preko 

katere bo uporabnik lahko spremljal 

delovanje sistema kar preko svojega 

pametnega telefona (android/iPhone). 

Slika 1 - Battery Management System REC BMS 7-R 


LITIJEVI AKUMULATORJI V OTOČNIH PV SISTEMIH 

Konfiguracija baterijskega sistema za PV aplikacijo: 

le 73 % energije iz akumulatorja, glede 

na energijo, s katero smo akumulator 

napolnili. Dobra stran svinčenih 

akumulatorjev je njihova preverjena 

tehnologija, cena in enostavna elektronika 

za nadzor polnjenja in praznjenja. 

Slika 2: Shema vezave baterijskega sistema za PV aplikacijo 

• MASTER 7M enota, 

• n-SLAVE BMS 7S enot + temperaturni senzorji, 

• tokovni senzor, 

• predpolnilni upor, 

• glavni kontaktor/PV generator kontaktor (opcija), 

• prikaz stanja baterijskega paketa in 

• glavna varovalka. 

Pri projektiranju otočnih fotovoltaičnih sistemov se porodi vprašanje shranjevanja 

proizvedene energije. Na voljo je večje število kemijskih tehnologij 

akumulatorjev. Od klasičnih svinčenih akumulatorjev (tekoči elektrolit, AGM, 

gel,..) do nikelj-kadmijevih (Ni-Cd) ali nikelj-metal-hidridnih (Ni-Mh) akumulatorskih 

celic pa do najzmogljivejših litijevih akumulatorskih celic. Izbira kemije 

akumulatorja je odvisna predvsem od aplikacije in bremena, ki ga napaja. 

Najcenejši, svinčeni akumulatorji, imajo nizko specifično gostoto energije 

(20-35 Wh/kg), poleg tega imajo omejeno specifično moč, kar pomeni, da so 

narejeni za nizke obremenitve do 1C (primer: 40 Ah svinčen akumulator je 

priporočljivo prazniti do največ 40 A). Poleg tega imajo svinčeni akumulatorji 

tudi nižje število polnilnih ciklov (tipično od 400 do 1000). Učinkovitost polnjenja 

svinčenih akumulatorjev je tipično okrog 73 %, kar pomeni, da dobimo 

Slika 3: Specifična moč v odvisnosti od specifične gostote za različne 

tipe baterij 


Nekoliko večjo specifično gostoto 

energije in moči dobimo z uporabo 

nikelj-kadmijevih ali nikelj-metal-hidridnih 

akumulatorskih celic. Njihova 

nazivna napetost je 1,2 V, zato 

jih je potrebno sestaviti v akumulatorski 

paket za dosego uporabne sistemske 

napetosti (12, 24, 36, 48 V 

DC). Polnjenje Ni-Cd ali Ni-Mh celic 

je nekoliko zahtevnejše od polnjenja 

svinčenih akumulatorjev. Ko je polnjenje 

končano se začne na nikljevi 

elektrodi sproščati kisik, ki difundira 

skozi separator elektrod in reagira 

s kadmijevo elektrodo ter tvori 

kadmijev oksid. To povzroči nižanje 

napetosti celice za 10-15 mV, kar je 

znak za konec polnjenja. Ta pojav je 

precej manjši pri Ni-Mh kemiji in je 

precej temperaturno odvisen. Temu 

primerno ne moremo polniti omenjenih 

dveh tipov akumulatorjev v 

paralelni vezavi. Pri polnjenju je potrebno 

meriti temperaturo celic, saj 

te ne smejo presegati 45°C. 

Celice imajo spominski efekt in jih je 

zato potrebno pred ponovnim polnjenjem 

popolnoma izprazniti. Zanimiva 

lastnost je učinkovitost polnjenja. 

Večji kot je specifični tok, višja je 

učinkovitost polnjenja. Pri 0,25 - 1C 

znaša tipično 83 %, pod C/5 pade na 

63 %, pod C/10 pa že na 55 %. 

Litij – ion kemija akumulatorskih celic 

zajema vrsto tehnologij: od anod 

na osnovi litij ogljika (LiCoO2, Li- 

Mn2O4, LiNiO2), litij-ion polimera, 

litij-metal polimera, litij-železo fosfata 

(LiFePO4), do naprednejših tehnologij, 

ki so v razvoju. Tukaj lahko 

zlasti izpostavimo litij-žveplo in litijzrak. 

Litijeve akumulatorske celice 

imajo delovno napetost med 3,2 V 

za LiFePO4, 3,7 V za litij-ion polimer 

in 4 V za litij metal polimer. To pomeni, 

da moramo za dosego uporabne 

sistemske napetosti sestaviti akumulatorski 

paket. Zaradi njihovih kemijskih 

lastnosti lahko vežemo celice v 

serijo ali paralelno. Taki akumulator- 

33


ski paketi imajo visoko specifično gostoto energije (>90 Wh/kg) in visoko specifično moč. Število polnilno-praznilnih 

ciklov je tipično med 1500 in 3000 za popolno izpraznjenje pri obremenitvi 1C. Tukaj ne beležimo spominskega efekta 

zato dosežemo učinkovitost polnjenja > 93 %. Izbira litijevih akumulatorjev je nekoliko dražja, saj so že same akumulatorske 

celice dražje, sistem pa zahteva še nadzornik baterijskega sistema (BMS) v primeru uporabe več kot ene celice. 

Uporaba litij-ion akumulatorskih paketov je smiselna pri aplikacijah, ki zahtevajo velike obremenitve in dolgo delovanje 

(hibridna in električna vozila, zahtevni UPS sistemi, ipd…). 

Uporaba BMS sistema je nujna, saj posamezne celice slej kot prej uidejo iz dovoljenega območja delovanja. Zaradi 

nehomogenih materialov pri izdelavi in različnem staranju se kapacitete celic v paketu nekoliko razlikujejo, zato je 

potrebno omejiti delovanje na najslabšo celico v sistemu. Problem je predstavljen na sliki 4. 

Slika 4: Cikel polnjenja-praznjenja baterijskega paketa 

V tem primeru ima celica 2 nekoliko manjšo kapaciteto 

od ostalih v paketu. Pri praznjenju je zato prva prazna in 

lahko preseže minimalno dovoljeno napetost, če nadziramo 

le napetost celotnega paketa. V primeru polnjenja, pa 

se celica z najmanjšo kapaciteto najhitreje napolni in lahko 

preseže največjo dovoljeno napetost. V obeh primerih 

celica pospešeno degradira, kar vpliva na povečanje notranje 

upornosti in krajšanje življenjske dobe. 

Litij-ion akumulatorski paket poljubne konfiguracije 

akumulatorskih celic je potrebno primerno zapakirati v 

ogrodje ali ohišje, kjer so izvedene nizko ohmske povezave 

med posameznimi celicami. V/na ohišju je nameščena 

BMS enota, ki meri napetost in temperaturo na 

posamezni celici ter akumulatorski tok. S pomočjo matematičnega 

modela BMS in merjenih veličin, BMS izračunava 

stanje napolnjenosti akumulatorja (SOC), njegovo 

zdravje (SOH), obvešča uporabnika o stanju sistema ter 

nadzira polnjenje in praznjenje celic. BMS nadzira polnilni 

tok polnilnika/regulatorja in hkrati izenačuje naboj na 

posamezni celici. Tako doseže polnost vseh celic v paketu. 

Pri praznjenju BMS komunicira z močnostno enoto, ki 

regulira breme (krmilnik elektro-motorja) in mu omejuje 

razpoložljivo moč. V primeru praznega paketa ali napak 

na sistemu, BMS enota odklopi glavni kontaktor in 

onemogoči praznjenje paketa. Naprednejše BMS enote 

omogočajo povezavo z računalnikom ter spreminjanje 

parametrov sistema, spomin in logiranje. Poleg tega nudijo 

dodatne digitalne in močnostne vhode/izhode, ki jih 

lahko poljubno nastavimo. 

Kot možnost integracije baterijskega sistema v fotovoltaiki 

vam predstavljamo našo rešitev: 

Mobilni otočni PV generator 1.460 Wh 

Mobilni otočni fotonapetostni (PV) generator smo razvili 

v sodelovanju s slovenskimi strokovnjaki in pomeni 

novost v svetovnem merilu. Razvili smo ga z namenom 

ohranjanja okolja z uporabo obnovljivih virov energije na 

lokacijah brez dostopa do električnega omrežja, izboljšanja 

učinkovitosti javne razsvetljave in nenazadnje želimo 

prispevati k zmanjšanju stroškov porabe električne 

energije. Mobilni otočni PV generator je pripravljen za 


MOBILNI OTOČNI PV GENERATOR 

takojšnjo ”proizvodnjo” električne energije. Z razliko od 

klasičnih generatorjev na fosilna goriva, potrebuje otočni 

PV generator za svoje delovanje le sončno sevanje. 

Slika 5: Mobilni otočni PV generator. 

Pri dosedanjih namestitvah sončnih celic (PV modulov) 

na javnih površinah je največji problem predstavljala 

namestitev akumulatorjev v sistem. Pri klasičnih izvedbah 

so akumulatorji nameščeni pod zemljo, ob drogovih 

ali na njih. Pri predstavljenem sistemu so akumulatorji 

nameščeni v ohišje neposredno pod PV moduli. Ohišje 

omogoča stabilno namestitev in hkrati nastavitev naklona 

fotonapetostnih modulov od 0° do 90°, kar pomeni 

optimalno usmeritev PV modulov glede na izbrano 

lokacijo postavitve generatorja. S tem lahko dosežemo 

optimalni kot za maksimalno sončno obsevanje povsod 

po svetu. Primeren je za vse javne površine in druge lokacije, 

kjer ni večjega senčenja in svetloba neovirano 

pada na PV module. 

Celotni sistem je oblikovan tako, da se ne pregreva, ne 

glede na temperaturo okolice, saj ima omogočeno zračenje 

pod solarnimi moduli. Tako so tudi vezja in akumulatorji 

zaščiteni pred vremenskimi vplivi. Pomembno 

je poudariti, da imajo uporabljene akumulatorske celice 

proizvajalca Winston široko temperaturno območje delovanja 

med -45°C in +85°C, kar pomeni, da je otočni PV 

generator primeren skoraj za vsako podnebje. 


35

MOBILNI OTOČNI PV GENERATOR 

Solarni generator je razvit univerzalno 

- vanj se lahko namestijo baterije 

od 30 Ah do 100 Ah, z napetostjo baterijskega 

sklopa 12 V ali 24 V. Mogoča 

je tudi izbira solarnih modulov od 

70 W do 135 W. 

V sistemu smo uporabili akumulatorje LiFePO4 proizvajalca Winston. Celotna 

elektronika in akumulatorske celice so nameščeni v ohišje neposredno pod PV 

moduli. Dizajnersko elegantna rešitev, ki ne zahteva dodatnega nameščanja 

akumulatorjev v zemljo ali v posebne zaboje. Sistem vsebuje 8 akumulatorskih 

celic z nazivno napetostjo 3,2 V, 60 Ah. Baterije LiFePO4 se lahko praznijo 

do 95 % in zdržijo več kot 2000 polnih ciklov praznjenje-polnjenje. Uporabljene 

akumulatorske celice imajo široko temperaturno območje delovanja 

med -45°C in +85°C. Poleg tega imajo v primerjavi z običajnimi svinčenimi in 

NiMh akumulatorji majhno samopraznjenje. Polni akumulatorji omogočajo 6 

noči po 12 ur neprekinjenega delovanja uporabljene LED svetilke. Specifična 

energija LiFePO4 akumulatorjev je med 90 in 110 Wh/kg (za primerjavo: svinčeni 

akumulatorji 30 - 40 Wh/kg), torej so 3- do 4-krat lažje, poleg tega imajo 

višjo učinkovitost pri polnjenju in največji dovoljeni tok pri praznjenju (do 5C, 

svinčene do 1C). 

Winston LiFePO4 – tehnični podatki: 

Baterijska celica 

Winston LiFePO4 

Nazivna napetost 

3,2 V 

Kapaciteta 

60 Ah 

Območje delovanja pri napetosti 2,8 – 4,0 V 

Samopraznjenje 

do 3 % mesečno 

Temperaturno območje delovanja -45 °C do +85 °C 

Dimenzija 

115 mm x 61 mm x 203 mm 

Teža 

2,3 kg 

Mobilni otočni PV generator 1.460 Wh – tehnični podatki: 

Solarni generator 

1.350 Wh 

Solarni modul 

Sinodeu ZD70-12P polikristal 

Nazivna moč posameznega solarnega 

70 Wp 

modula 

Baterije 

Winston LiFePO4 

Nominalna napetost akumulatorjev 25,6 V (8 x 3.2 V) 

Dimenzije 

1542 mm x 670 mm x 157 mm 

Teža 

51 kg (60 Ah) 

Sistem za upravljanje, ki je sestavljen 

iz PV polnilnika in sistema za nadzor 

akumulatorjev (BMS), nadzira polnjenje 

in praznjenje akumulatorskih 

celic, ter s tem podaljšuje življensko 

dobo baterij, poleg tega uravnava 

napetost posameznih celic ter nadzira 

vklop in izklop svetilke glede na 

osvetljenost okolice (sončno obsevanje) 

in glede na čas, ki ga določimo 

da svetilka sveti. Vgrajen timer omogoča 

nastavitev vklopa/izklopa svetilke 

s pomočjo 46 nastavljivih programov, 

ki jih lahko uporabnik nastavi 

za vsak dan v tednu. Poleg tega nudi 

tudi avtomatski preklop med poletnim 

in zimskim časom. BMS je namenjen 

tudi diagnostiki sistema, saj 

nam že z LED diodami omogoča hiter 

pregled nad stanjem celic in zaznavo 

napak ter odstopanj. 

Predstavljen otočni PV generator je 

možno uporabiti tudi za druge aplikacije, 

ne zgolj za razsvetljavo. Je 

zelo mobilen, saj ga je mogoče glede 

na njegovo težo in dimenzije enostavno 

transportirati. Nudi tudi možnost 

nadgradnje z različnimi močmi 

PV modulov in kapacitet akumulatorja 

- glede na potrebe po energiji, ki jo 

zahteva določena aplikacija. Na vašo 

zahtevo lahko spremenimo moč solarnega 

modula in/ali kapacitete oz. 

napetosti akumulatorja. Otočni PV 

generator je narejen po principu 

»Plug&Play«, potrebno ga je le ustrezno 

namestiti in določiti primeren 

naklon glede na lokacijo postavitve 

generatorja. Za njegovo namestitev 

potrebujemo zgolj ustrezno sončno 

lego. 

Mobilni otočni PV generator 1.460 

Wh sestavljajo: 

• solarni moduli: 2 x polikristalni 

modul Sinodeu po 70 W, 

• 8 akumulatorskih celic: LiFePO4, 

25,6 V, 60 Ah, 

• solarni polnilnik, 

• sistem za nadzor akumulatorskih 

celic (REC BMS 7-R), 

• led svetilka. 


SPSS - NADZORNI SISTEM SONČNE ELEKTRARNE 

SOLAR PLANT SUPERVISORY SYSTEM 

Zagotovite si zanesljivo 

delovanje in visoke izkoristke 

vaše sončne elektrarne! 

Vir: Hubert Golle & Teo Zalar; Robotina Solar 

Predpostavimo, da investitor v fotovoltaično elektrarno moči 500 kWp vloži 

750.000 evrov. Ob pričakovani proizvodnji električne energije se po njegovih 

izračunih investicija povrne v dobrih sedmih letih. Kaj pa se zgodi v primeru, da 

elektrarna ne bo obratovala s pričakovanimi izpleni 

V zadnjem času je bilo že veliko povedanega in napisanega 

o tem, da investicija v sončno elektrarno sama po sebi 

investitorju še ne zagotavlja varnosti naložbe in zanesljivega 

zaslužka. 

Na trgu se večkrat srečujemo z nerealnimi in pretiranimi 

napovedmi proizvodnje električne energije sončne elektrarne, 

kar investitorju navidezno krajša vračilni rok investicije. 

Na drugi strani pa se pogosto kot najpomembnejši 

kriterij upošteva najnižja cena sistema. To ima za posledico 

vgradnjo manj kakovostnih materialov in s tem povečan 

riziko za tehnične težave pri obratovanju elektrarne 

ter negativen vpliv na življenjsko dobo. 

Sončna elektrarna mora učinkovito in zanesljivo obratovati 

vsaj 25 let! 

Kolikšna je proizvedena električna energija 

glede na instalirano moč sončne elektrarne 

Ker je fotovoltaika v Sloveniji še sorazmerno novo področje, 

zaenkrat ni objavljenih dovolj relevantnih podatkov 

o dejanskih izmerjenih izkoristkih že izgrajenih objektov. 

V Robotini menimo, da je ključen podatek za oceno kakovosti 

sončne elektrarne prav proizvedena električna 

energija na instalirano moč elektrarne. Po tem kriteriju 

se bodo elektrarne v prihodnosti delile na odlične, povprečne 

in slabe. 

Pri novo zgrajeni elektrarni je izkoristek najbolj odvisen 

od kakovosti projekta za izvedbo, kakovosti vgrajenih elementov 

in izvedbe. 

Investitorjeva težava je seveda v tem, da se posledice slabih 

odločitev pokažejo šele po nekajmesečnem ali celo 

nekajletnem obratovanju elektrarne. Takrat je za ukrepanje 

že veliko prepozno ... 


Sončna elektrarna ne rabi veliko vzdrževanja, vendar pa 

pomanjkljivosti v delovanju zaradi napak in poškodb (veter, 

strela, napake v električni instalaciji, izpad posameznih 

celic, modulov, umazanija...) na dolgi rok povzročijo 

37


Nadzor nad delovanjem sistema je bistvenega pomena za optimalne energijske donose, varnost fotonapetostnega 

sistema in zagotavljanja dolge življenjske dobe vseh komponenet fotonapetostnega sistema 

velik izpad prihodkov. Z vsakim izgubljenim odstotkom 

izkoristka elektrarne iz našega primera investitor v 15 letih 

izgubi skoraj 20 tisoč evrov! 

V elektrarni je vgrajenih dva tisoč fotovoltaičnih modulov. 

Kako lahko upravljalec v primeru napake ugotovi, kje 

je ta nastala Kako lahko zagotovi zanesljivo in učinkovito 

delovanje Odgovor je uporaba centralnega nadzornega 

sistema, ki celotno življenjsko dobo elektrarne 25 do 30 

let neprekinjeno 24 ur na dan in 365 dni v letu nadzoruje 

delovanje elektrarne. 

SPSS – Solar Plant Supervisory System 

Robotina je razvila svoj sistem za nadzor sončnih elektrarn. 

Sestavljen je iz namensko razvitih elektronskih 

sklopov, aplikativne in komunikacijske programske opreme 

ter spletnega portala za prikaz rezultatov. 

V svetu je več rešitev, ki zagotavljajo nadzor PV elektrarne. 

Prednost Robotininega pristopa je v tem, da v enovit 

sistem povezuje vse dejavnike, ki vplivajo na učinkovitost 

elektrarne. 

String monitor box – povezava in nadzor serij 

fotovoltaičnih panelov 

nato pa te serije povežemo še paralelno, da pridobimo 

dovolj visoko moč. Te paralelne povezave je najbolje izvesti 

v omaricah čim bliže samim panelom. 

String monitor box poleg povezovanja stringov omogoča 

tudi njihov celovit nadzor: 

• priklop 10 ali 20 serij panelov ( do 12A na serijo in 

največ 1000V), 

• zaščita posamezne serije pred prevelikim reverznim 

tokov v primeru okvare, 

• nadzor nad DC varovalkami, 

• prenapetostna zaščita z nadziranim stanjem, 

• ločitev od ostalih naprav z DC odklopnikom z nadziranim 

stanjem, 

• meritev tokov v negativni in pozitivni veji vsakega 

stringa, 

• meritev napetosti vsakega stringa, 

• meritev notranje temperature v omarici, 

• priklop zunanjih senzorjev (referenčna celica osvetljenosti, 

zunanja temperatura, ...) 

• detekcija kraje PV modulov, 

• signalizacija mesta napake s pomočjo vgrajenih LED 

svetilk. 

Preko komunikacijskih vodov se vsi podatki prenašajo na 

centralno procesno enoto. 

Solar Control Unit – kontrolna enota sončne 

elektrarne 

Pri fotovoltaičnih elektrarnah večjih moči je potrebno posamezne 

fotovoltaične panele najprej povezati v serijo 

(string), da dobimo dovolj visoko enosmerno napetost, 

Na centralno kontrolno enoto je možno priključiti do 20 

omaric String Monitor Box. Za večje elektrane lahko praktično 

poljubno dodajamo dodatne kontrolne enote, kar 

nam omogoča zelo podroben in celovit nadzor zelo velikih 

sistemov. 


HEADER SPSS - NADZORNI SISTEM SONČNE ELEKTRARNE 

Na centalno enoto priključimo, poleg serij fotvoltaičnih panelov, tudi vse 

ostale pomembe elemente elektrarne: 

- razsmernik z vsemi podatki o delovanju in izkoristkih, 

- merilno mesto z oddano električno energijo v omrežje, 

- ločilno mesto s kontrolo statusa, 

- transformator, 

- stanje vseh ostalih pomembnih parametrov sončne elektrarne (električne 

veličine, stanje opreme in pogojev delovanja) 

Sistem nadzira izkoristek elektrarne glede na osvetljenost referenčne sončne 

celice, meri in zapisuje proizvedeno električno energijo in druge ključne parametre. 

Upravljalec elektrarne ima tako vse potrebne informacije za nadzor 

delovanja in načrtovanje vzdrževanja. Do podatkov lahko dostopa lokalno, 

preko interneta ali GSM aparata, pa tudi daljinsko preko Etherneta s katerekoli 

lokacije na svetu. 

Prodor na mednarodne trge 

Robotina z uspehom predstavlja svoj SPSS na fotovoltaičnih sejmih po svetu. 

Največjo fotovoltaično elektrarno smo z SPSS opremili za naše japonske kupce: 

NED 84 MW (Lopburi, Tajska) 

KAKOVOSTNE 

CENOVNO KONKURENČNE 

ELEKTRO KOMPONENTE 

IZ ZALOGE 

V državah, kjer ima fotovoltaika daljšo tradicijo kot pri nas, se zelo dobro zavedajo 

naslednjega pomembnega dejstva: strošek nadzornega sistema je v 

primerjavi z vrednostjo fotovoltaične elektrarne praktično zanemarljiv, predstavlja 

pa bistven element zanesljivosti njenega delovanja in s tem zagotavlja 

varnost naložbe preko celotnega življenskega ciklusa. 


39


19. Seminar Radijske Komunikacije (SRK 2012) – preliminarni program 

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana, 26. – 28. september 2012 

http://srk.fe.uni‐lj.si 

Sreda, 26. september 2012 

09 00 ‐09 15 Odprtje seminarja in pozdravni nagovor prof. dr. Janez Nastran, dekan FE 

Uvodni nagovor in povabilo na razstavo 

Matjaž Vidmar, LSO, FE 

09 15 ‐10 00 Uvod v radijske tehnologije – radijski kanal Jožko Budin, LSO, FE 

10 15 ‐11 00 Radijski protokoli Matjaž Vidmar, LSO, FE 

11 15 ‐12 30 WLAN – od kod prihaja in kam gre Robert Vilhar, Aviat Networks 

12 30 ‐13 15 Ali so že izkoriščene vse možnosti uporabe radijskih frekvenc v Sloveniji Marjan Trdin, APEK 

13 15 ‐14 15 Odmor za kosilo 

14 15 ‐15 00 MIMO (multipleks, raznolikost, oblikovanje snopa) Jožko Budin, LSO, FE 

15 15 ‐16 00 Modeli propagacije v mobilnih zvezah Tomaž Korošec, LSO, FE 

16 15 ‐17 00 Računalniško orodje za načrtovanje radijskega omrežja Patrik Ritoša, Telekom Slovenije 

Andrej Hrovat, IJS 

17 15 ‐18 15 Kratke predstavitve (15 min) 

Optimizacija mikrovalovnih širokopasovnih prilagoditvenih vezij 

Zemeljska postaja CO Vesolje 

Načrtovanje dvopasovne primarne antene za monopulzno sledenje satelitom 

UHF RFID tiskani papirni odzivniki 

Milan Šval 

Hubert Fröhlich, CO Vesolje 

Vladimir Furlan, CO Vesolje 

Urška Bogataj, NTF 

Četrtek, 27. september 2012 

08 15 ‐09 00 MIMO tehnologije (MU‐MIMO, MIMO kolaboracija, MIMO omrežja) Jožko Budin, LSO, FE 

09 15 ‐10 00 Meritve fizičnega nivoja na WLAN 802.11ad Agilent 

10 15 ‐11 00 Radijski link v E področju na osnovi SDR modema Samo Vehovc, Aviat Networks 

11 15 ‐12 00 Teraherčna tehnologija Leon Pavlovič, LSO, FE 

12 15 ‐12 35 Ljubljana – pametno mesto 

Javno zasebno partnerstvo za mestno brezžično omrežje 

12 35 ‐12 55 Širjenje radijskega signala in načrtovanje brezžičnih omrežij zasnovanih na standardu 

802.11 v centru Ljubljane 

12 55 ‐13 15 Praktične izkušnje z gradnjo in upravljanjem WiFi dostopovnega omrežja na 

podeželskem zaledju Kopra 

Ana Seliškar, MOL 

Marko Tišler, NIL 

Egon Benčič, Projekt IP 

13 15 ‐14 15 Odmor za kosilo 

14 15 ‐15 00 OFDM and other multi‐carrier systems for wireless communications Izzat Darwazeh, UCL 

15 15 ‐16 00 OFDM and other multi‐carrier systems for wireless communications Izzat Darwazeh, UCL 

16 15 ‐16 40 Dolgoročni cilji standardizacije LTE Drago Majcen, SIST 

16 40 ‐17 00 Eksperimentalno senzorsko omrežje LOG‐a‐TEC za razvoj in preizkušanje principov 

kognitivnega radia 

Miha Smolnikar, IJS 

17 05 ‐18 00 Ogled zemeljske satelitske postaje CO Vesolje na strehi fakultete CO Vesolje 

17 05 ‐18 00 Predstavitev plakatov 

Petek, 28. september 2012 

08 15 ‐09 00 LTE Drive Test Arno Holl, R&S 

09 15 ‐10 00 Stanje UMTS in uvajanje LTE v Sloveniji Iztok Saje, Telekom Slovenije 

10 15 ‐11 00 LTE – Nokia Siemens 1 Peter Merz, NSN 

11 15 ‐12 00 LTE – Nokia Siemens 2 Peter Merz, NSN 

12 15 ‐13 00 LTE – Ericsson 1 Ericsson 

13 00 ‐14 00 LTE – Ericsson 2 Ericsson 

14 00 ‐14 15 Zaključek seminarja Jožko Budin, LSO, FE 


ELEKTRONSKA BREMENA ZA FOTOVOLTAIKO 

Fotovoltaični »MPPT« algoritem za 

napajanje elektronskih bremen 

Avtor: Neil Forcier - Prevod: Branko Badrljica 

Mnogi fotovoltaični sklopi, kot so denimo fotovoltaični paneli in koncentrirani fotovoltaični 

moduli zahtevajo verifikacijo designa in preizkus varnosti in vzdržljivosti. Ekonomičen način 

preizkusa fotovoltaičnih naprav je z uporabo elektronskega enosmernega bremena, ki lahko 

upravlja z velikimi močmi in ob nizki ceni. 

MPPT (»Maximum Power Point tracking«) 

je ena glavnih točk testiranja v 

od prtem okolju. Ker pa so elektronska 

bremena namenjena splošni uporabi, je 

implementacija MPPT algoritma naloga 

testnega inženirja, ki mora pač napisati 

ustrezno programje. 

Na srečo je razpoložljivih veliko MPPT 

algoritmov, ki jih trenutno opisuje 19 

objavljenih dokumentov ([1]). Problem 

je v tem, da so bili ti algoritmi zasnovani 

za inverterski pretvornik. Elektronsko 

breme se po svoji naravi bistveno razlikuje 

od inverterskega pretvornika in zato 

algoritem, ki deluje dobro na njem, ne 

deluje nujno enako dobro na elektronskem 

bremenu. Ravno tega opisujemo v 

tem članku, kjer se bomo poukvarjali tudi 

z vzrokom za njegovo dobro delo tudi v 

zunanjih testnih fotovoltaičnih sistemih. 

Glavna razlika med MPPT implementacijo 

za inverter in implementacijo za 

elektronsko breme je v I/O latencah. Pri 

inverterjih teče ustrezen MPPT program v 

mikrokrmilniku, ki zajema podatke in izračunava 

potrebne popravke v časovnih 

območjih reda nekaj mikrosekund. Enak 

algoritem bi na namenskem programju 

merilnega sistema v sklopu elektronskega 

bremena zlahka lahko porabil na desetine 

milisekund zaradi neizogibne I/O 

latence med računalnikom in elektronskim 

bremenom. I/O latenca je tudi glavni 

vzrok spremembe hitrosti prilagajanja 

algoritma. 

S tem v mislih smo izbrali in modificirali 

MPPT algoritem za zadovoljitev omenjenih 

potreb testnega fotovoltaičnega sistema 

ob naslednjih kriterijiih: 

1. Manj I/O transakcij. Ker imajo le-te 

največji vpliv na odzivnost MPPT algoritma, 

mora biti njihovo število čim 

manjše za ustrezen odziv pod spremenljivimi 

pogoji okolja. 

2. Enostavnost implementacije. Če upoštevamo 

tipične časovne in denarne 

omejitve v procesu testiranja fotovoltaičnega 

sistema, potem je nezaželena 

poraba odvečnega časa za implementacijo 

MPPT algoritma ker ta predstavlja 

le majhen del testnega načrta. 

3. Merilna natačnost MPP algorit ma. 

Testni podatki morajo biti na tančni in 

zanesljivi za korektno oce no učinka 

testiranega fotovoltaičnega designa. 

Preden predstavimo algoritem, ki ustreza 

zgoraj omenjenim kriterijem, se na 

kratko lotimo elektronskih bremen. Elektronsko 

breme je instrument, ki lahko 

porablja (pretvarja v kako drugo vrsto 

energije, ponavadi toplotno) in hkrati 

meri električno moč nekega vira, kot 

je denimo napajalnik ali fotovoltaični 

sklop. Ravno tako kot spremenljivemu 

uporu tudi elektronskemu bremenu lahko 

nastavimo količino moči, ki jo želimo 

porabljati. Na elektronskem bremenu 

lahko merimo napetost na sponkah kot 

tudi tok, ki teče skozi njega. Elektronsko 

breme ima tipično tri načine dela: 

konstantna napetost, konstanten tok in 

konstantna upornost in lahko drži svoje 

parametre tudi ko se parametri vira spre- 


41


minjajo. Če je denimo elektronsko breme 

spojeno na fotovoltaični panel v načinu 

konstantne napetosti na vrednosti 

25V, bo stalno prilagajalo svojo notranjo 

upornost tako, da bo njegova napetost 

na sponkah 25V kljub spremembam v I-U 

karakteristiki panela. Če napetost panela 

pade pod 25V, se bo elektronsko breme 

obnašalo kot povsem odprte sponke. Elektronsko 

breme je v fotovoltaičnih testih 

tipično postavljeno v režim KN (konstanta 

napetost) , zato bomo tega uporabili 

tu pri definiciji algoritma. 

MPPT algoritem za elektronsko 

breme 

Algoritem, ki ga bomo uporabili za 

MPPT na elektronskem bremenu, je spremenjena 

verzija algoritma po ve čevane 

prevodnosti »PP«, kateremu bomo sedaj 

rekli »povečevana prevodnost na elektronskem 

bremenu« oziroma skrajšano 

PPEB. Tisti, ki jih zanima podroben 

opis PP algoritma, si oglejte dokument 

»http://electronicdesign.com/article/ 

test-and-measurement/a_photovoltaic_mppt_algorithm_for_dc_electronic_ 

loads-60148 ([2])« 

PPEB algoritem deluje s pomočjo primerjanja 

povečanja prevodnosti s trenutno 

prevodnostjo fotovoltaičnega sklopa. Te 

vrednosti nam dajejo izmerjeno spremembo 

v I-U krivulji, preko katere lahko 

določimo če smo že v MPP točki oziroma 

če se moramo premakniti in v katero 

smer. 

Matematična razmerja napetosti in toka, 

ki jih PPEB uprablja pri zasledovanju MPP 

lahko izrazimo z : 

Pri MPP: dP/dV = 0 

desno od MPP: dP/dV < 0 

levo od MPP: dP/dV > 0 

V podanih izrazih je dP sprememba moči 

in je ekvivalentna d(IU). 

Seveda ne moremo vedno točno določiti 

dI, dU ali dP. Lahko pa jih aproksimiramo 

z uporabo ΔP=P n 

-P p 

, ΔV=V n 

-V p 

in ΔI=I n 

-I p 

, 

kjer »p« označuje prejšnjo meritev, »n« 

pa novo izmerjeno vrednost. 

Ob uporabi zgornjih razmerij lahko določimo 

ali smo pri MPP, na levi strani (pri 

nižji napetosti kot v točki MPP = V mp 

) ali 

pa na desni (pri višji napetosti kot v točki 

MPP =V mp 

) v I-U krivulji (glej sliko 1). 

Za PPEB s slike 1 uporabljamo MPPT na 

elektronskem bremenu s tremi I-U krivuljami, 

nastavljenem na režim konstantne 

napetosti.. Obarvana točka na vsaki 

krivulji predstavlja MPPT točko na tej 

krivulji. Naša startna točka je torej MPP 

na krivulji 1 (modra pika). Nastavitev 

našega elektronskega bremena v režimu 

konstantne napetosti je V mp 

in v tej točki 

imamo izmerjeni in shranjeni vrednosti 

toka in napetosti. 

Predpostavimo sedaj, da pride do spremembe 

in da gremo od krivulje 1 na krivuljo 

2. Če sedaj pomerimo tok in napetost, 

bo napetost ostala enaka (preprosto 

zato, ker elektronsko breme deluje v režimu 

KN- konstantne napetosti) ampak 

tok bo drugačen, zato bomo vedeli, da 

nismo več v točki MPP. Ker je elektronsko 

breme v režimu konstante napetosti, 

smo sedaj na točki krivulje 2, na katero 

kaže siva puščica #1. Sedaj lahko določimo 

potrebno smer spremembe za pot 

proti novi MPP točki po novih naslednjih 

razmerjih; če je dI (aproksimiran skozi 

dI ~ ΔI = I n 

– I p 

) negativen, potem vemo 

da smo na desni strani od MPP točke in 

se moramo pomakniti v levo (zmanjšati 

natavitev konstantne napetosti); če je dI 

pozitiven, potem moramo narediti nasprotno. 

Ko se v našem primeru premikamo s 

krivulje 1 na krivuljo 2, bo dI negativen, 

zato moramo zmanjšati nastavitev konstantne 

napetosti, da bi našli novo MPP 

točko. Ko jo zmanjšamo za nek napetostni 

korak, recimo mu Vinc, se bomo 

znašli na neki drugi tako napetostni kot 

tokovni točki, za določitev katere potrebujemo 

nova odčitka tako napetosti kot 

toka. Ko smo se tako sedaj pomaknili 

bližje točki MPP na krivulji 2, bo dP pozitiven 

in dU negativen in tako vemo, da 

smo še vedno na desni strani točke MPP. 

Tako nadaljujemo z zmenjševanjem nastavitve 

konstantne napetosti, dokler dP 

ne postane nič, kar pomeni, da njegova 

krivulja več nima naklona (pravzaprav je 

nemogoče doseči točko, kjer je dP dejanjsko 

nič, a tega se bomo lotili pozneje). 

Tako dosežemo MPP na krivulji 2 in ta 

se spremeni v krivuljo 3. 

Sedaj smo na krivulji 3 v točki, na katero 

kaže puščica #2. Ker se naša napetost ni 

spremenila, bomo spremembo zaznali v 

spremenjenem toku. Tokrat bo dI pozitiven 

in tako vemo, d a smo na levi strani 

MPP in moramo povečati nastavitev konstantne 

napetosti (pomakniti se na desno 

stran krivulje) preko napetostne spremembe 

Vinc da bi našli novo točko MPP. 

Slika 1 - I-U krivulje fotovoltaične naprave 

Kot ste morda že opazili, ker sta ΔP in ΔU 

samo približka dP in dU, ne morete dejanjsko 

doseči dP/dU = 0 (deltaP/deltaU 

= 0). Pravzraprav, ker spreminjamo napetost 

v korakih gor ali dol pri iskanju MPP 

točke, bo dU vedno velikosti V inc 

, kar nam 

samo zase ne pove, kdaj smo v točki MPP. 

Tako nas v bistvu zanima samo dP. Zato 

moramo določiti nek pogrešek E, kjer je 

E>= dP >= -E, algoritem pa določi, kdaj je 

elektronsko breme v točki MPP. Če je pogrešek 

E premajhen, bo algoritem osciliral 

okrog točke MPP. 


ELEKTRONSKA BREMENA ZA FOTOVOLTAIKO 

Diagram poteka nam kaže implementacijo 

takega PPEB algoritma (slika 2). V tem 

diagramu je blok z napisom »napetost U 

spremenjena v zadnji iteraciji « točka, v 

kateri določamo ali je nastavitev vrednosti 

konstantne napetosti spremenjena v 

zadnji iteraciji algoritma. Če ni bila, pomeni 

da smo bili v prejšnji iteraciji v MPP 

točki in tako vemo, da med to in prejšnjo 

iteracijo ne bo spremembe v napetosti. 

Potrebujemo le meritev toka, da bi določili 

ali smo še vedno v točki MPP ali ne. Če 

nismo, nam le-ta pove tudi, v katero smer 

moramo spremeniti nastavitev konstantne 

napetosti pri iskanju nove točke. Na 

ta način zmanjšamo število potrebnih I/O 

transakcij, ki so, kot smo že omenili, glavno 

ozko grlo pri MPPT v testnem sistemu. 

Štartno točko PPEB algoritma lahko določimo 

na več načinov. Lahko opravimo 

I-U skeniranje v korakih V inc 

od 0 do V oc 

in v vsakem koraku pomerimo tok in 

napetost na elektronskem bremenu in 

te vrednosti shranimo v svoji polji. Če v 

vsaki točki pomnožimo vrednost odčitane 

napetosti z odčitanim tokom, dobimo 

moč, ki jo tudi lahko shranimo v posebno 

polje. Tako nastalo polje moči lahko preiščemo 

in poiščemo največjo vrednost. To 

je točka MPP začetne I-U krivulje. Uporabimo 

izmerjeno napetostno vrednost v 

točki MPP (ki je U mp 

) za začetno vrednost 

konstantne napetosti elektronskega bremena 

in PPEB algoritma. 

Malo lažji, a nekoliko manj natančen način 

bi bil meritev V oc 

in nastavitev začetne 

točke na V oc 

*0.75 . Ta izračunana točka 

najverjetneje ne bo MPP točka začetne 

krivulje, vendar bo blizu. Ko pride do 

spremembe krivulje, bo PPEB algoritem 

sam prišel do dejanjske MPP vrednosti na 

novi krivulji. 

Izbrana U inc 

vrednost naj bi bila zasnova- 

Vhodi, P n, U n, In 

d P=Pn-Pp 

dU=Un-U 

dI=In-Ip 

p 

NE 

Se je U spremenila 

v zadnji iteraciji 

DA 

DA 

DI=0 

dP=0 

DA 

NE 

NE 

DA 

dI


na na dejavnikih, kot so močnostni razpon 

fotovoltaične naprave, variabilnost 

vremenskih pogojev, zaželjena hitrost 

sledenja in zaželjena natančnost MPP. 

Večja vrednost Uinc korelira z večjo hitrostjo 

MPP, manjša pa z bolj natančnim 

merjenjem MPP. Velikost dI nam tudi 

nudi informacijo o tem, kako daleč smo 

od točke MPP. Pri hitrejšem MPP bi lahko 

uporabili informacijo o spremembi za določitev 

večih vrednosti Uinc in tako dobili 

bolj učinkovit MPPT. Pri večjih vrednostih 

dI bi bila najboljša večja vrednosti Uinc, 

ker smo takrat daleč od MPPT. 

Seveda je res tudi nasprotno. Pri majhnih 

vrednostih dI je ustreznejši majhen Uinc, 

ker je prišlo do majhne spremembe. 

Osnova za primerjavo 

Preden se spustimo v testiranje samih 

algoritmov in analizo rezultatov si 

oglejmo še en algoritem. Ta algoritem 

za primerjavo se imenuje »spremeni in 

odčitaj« (S&O). Slednji je verjetno najbolj 

intuitiven MPPT algoritem; lahko ga 

smatramo kot pristop reševanja problema 

z uporabo grobe sile. S&O v osnovi 

uporablja nameren rahel odmik iz tekoče 

pozicije na I-U krivulji in primerja temu 

ustrezno spremembo moči ter naslednji 

odmik iz pozicije ki je sedaj tekoča. S&O 

algoritem je pogosto uporabljen kot primerjalni 

standard pri oceni sposobnosti 

novih MPPT algoritmov. Več informacij o 

njegovi implementaciji in njenih pomankljivostih 

je na voljo v priloženi referenci 

»Comparative Study of Maximum Power 

Point-Tracking Algorithms. ([1])« 

Rezultati PPEB algoritma 

Opravili smo hitrostni test z omenjenima 

dvema algoritmoma. Dva glavna testna 

kriterijats bila hitrost MPPT in točnost.. 

Hitrost smo izračunali preko števila potrebnih 

I/O transakcij (meritev in sprememb 

KN nastavitve) potrebnih za dosego 

točke MPP. To poenostavitev smo si 

dovolili, ker je čas latence I/O operacije v 

praksi veliko večji od časa za vse ostale 

operacije, ki so v tej zanki potrebne. Test 

je opravljen z Agilentovim DC3300A vlogi 

elektronskega bremena. Za simulacijo 

fotovoltaičnega modularnega polja je bil 

uporabljen Agilentov E4360A (SAS - »Solar 

Array Simulator« ). SAS je bil nastavljen 

tako, da je generiral izhodni signal z 

I-U karakteristiko, ki je simulacija fotovoltaičnega 

panela naslednjih specifikacij 

pod osvetlitvijo intenzitete 1000W/m2 in 

pri temperaturi 25°C: 

MPP = 130,6W 

V oc 

= 25V 

I sc 

= 7,9A 

V mp 

= 19.2V 

I mp 

= 6,8A 

Ob navedenih I-U specifikacijah smo 

ustvarili 17 I-U krivulj, zasnovanih na 

različnih intenzitetah osvetlitve in temperature 

in te smo shranili v SAS Za 

implementzacijo obeh algoritmov smo 

uporabili Agilentov programski jezik 

»VEE«. Pred zagonom obeh programov 

smo izmerili čas, potreben za izvedbo I/O 

operacije in čas, potreben za nastavitev 

nove vrednosti napetosti elektronskega 

bremena v KN režimu delovanja. 

Za zagotovitev ustrezne natančnosti meritev 

napetosti in toka smo meritve integrirali 

skozi 16,67 ms interval in tako tudi 

izničili vplive šuma in bruma, ki ga tako 

in drugače povzročajo linije napajalnega 

omrežja. Povprečen čas meritve je bil 

43ms. Čas potreben za nastavitev nove 

napetosti elektronskega bremena v režimu 

KN je bil 3,4ms. Po vsaki spremembi 

obremenitve smo dodali 10ms za umiritev 

sistema, tako da je vsaka spremeba 

napetosti vzela v povprečju torej 13,4 

ms. V cilju povečanja hitrosti je PPEB algoritem 

uporabljal dve velikosti napetostnih 

korakov: 100mV in 800mV. Velikost 

uporabljenega koraka je bila odvisna od 

velikosti ΔP ali ΔI. Napetostni korak, uporabljen 

v S&O algoritmu, je bil 100mV. 

Opravili smo torej test z obema algoritmoma 

in izmerili čas, ki sta ga porabila za 

dosego MPP točke na vsaki od 17 I-U krivulj 

in doseženo natančnost MPP točke. 

PPEB je pokazal veliko točnost in samo 

80mW pogreška. Seveda lahko pogrešek 

zmanjšamo z manjšim napetostnim 

korakom, vendar bo tedaj trpela hitrost 

algoritma. PPEB je pokazal 39% večjo hitrost 

od S&O. Za potrebe tega testa smo 

v PPEB uporabili samo dva napetostna 

koraka, vendar bi lahko njegove rezultate 

še izboljšali z uvedbo dodatnih diskretnih 

veličin napetostnih korakov. Cena, ki bi jo 

za to plačali v hitrosti algoritma in velikosti 

programa, bi bila zanemarljiva. 

Zaključek 

Na voljo je veliko informacij o implementaciji 

in učinku posameznih MPPT algoritmov 

za inverterske pretvornike, vendar je 

njihova uproabnost pri testiranju omejena, 

ker se testerji obnašajo v praksi drugače 

zaradi večjih I/O latenc. S temi razlikami 

v mislih smo zasnovali in demonstrirali 

MPPT algoritem, ki dobro ustreza potrebam 

testiranja na elektronskem bremenu. 

PPEB je enostaven, vendar je njegova 

glavna prednost v fleksibilnosti, ki jo ponuja 

pri določanju uporabljenih velikosti 

napetosnih korakov in številu različnih 

velikosti korakov. Za nadaljnje podatke o 

različnih MPPT algoritmih se lahko obrnete 

na reference [1] in [3]. 

Reference: 

1. Trishan Esram and Patrick L. Chapman, 

“Comparison of Photovoltaic 

Array Maximum Power Point Tracking 

Techniques” http://www.simosolar.com/uploadfile/learn/uploadfile/200904/20090417030623524.pdf 

2. K. H. Hussein, I. Muta, T. Hoshino, 

M. Osakada, “Maximum Photovoltaic 

Power Tracking: an Algorithm for 

Rapidly Changing Atmospheric Conditions” 

- http://ieeexplore.ieee.org/ 

stamp/stamp.jsptp=&arnumber= 

342237&tag=1 

3. D. P. Hohm and M. E. Ropp, “Compara 

tive Study of Maximum Power 

Point Tracking Algorithms” - http:// 

www3.interscience.wiley.com/journal/100519851/abstract. 

2002 


IZZIVI SODOBNEGA VZDRŽEVANJA 

Otočec, 18. in 19. oktober 2012 | www.tpvs.si 

22. 

TEHNIŠKO POSVETOVANJE 

VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE

46 AVTOMATIKA 111/2012 

SEMINAR RF in µW ANALIZE 

Novo! Omronova barvna senzorja; 

enostavna za uporabo in cenovno ugodna 

Avtor: Boštjan Jegrišnik, Miel Elektronika, d.o.o., www.miel.si 

Omron predstavlja še dva nova produkta in sicer barvni senzor E3X-DACLR ter kamerni barvni 

senzor FQ-CLR. Oba senzorja sta zasnovana tako, da sta enostavna za uporabo in kakor 

je smernica pri Omronu - tudi cenovno dostopnejša. Nepogrešljiva sta v pakirni industriji, 

kakor tudi v ostalih aplikacijah, kjer je potrebna detekcija barve. Na primer preverjanje barve 

pokrovčka na plastenki, preverjanje ustrezne barve embalaže, preverjanje ustrezne barve etiket, 

preverjanje pravilnosti tiska … 

E3X-DACLR 

Barvni senzor E3X-DACLR lahko prepoznava eno samo 

barvo ali pa štiri različne barve. Vse izvedenke ojačevalnika 

E3X-DACLR so zelo enostavne za uporabo. Nastavitev prepoznavanja 

ustrezne barve se izvede z enostavnim »one-touch« 

načinom učenja, z dvotočkovnim učenjem pa ga nasta vimo 

tako, da prepoznava dobre in slabe produkte. 

Ti senzorji so v primerjavi s tradicionalnimi barvnimi senzorji 

cenovno ugodni. Senzor se sestoji iz ojačevalnika in optičnega 

vlakna, kar omogoča veliko bolj fleksibilno vgradnjo. Senzorsko glavo je mogoče vgraditi tam, kjer smo s 

prostorom omejeni, optični signal pa potuje do ločenega ojačevalnika po optičnem vlaknu. 

FQ-CLR 

Novi kamerni barvni senzor FQ-CLR je idealen za uporabo 

tam, kjer področje nadzora ni vedno na istem mestu. Kompaktni 

barvni senzor ima vse v enem; kamero, osvetlitev, 

krmil no enoto in V/I vmesnik. Na voljo sta dva tipa in sicer 

za detekcijo ene barve ali pa 32 barv. 

Bistvena prednost kamerinega barvnega senzorja FQ-CLR je 

ta, da lahko definiramo določeno področje merjenja in nismo omejeni na fiksno pozicijo. Izbira takšnega 

senzorja je nepogrešljiva v aplikacijah, kjer se spreminjata velikost in oblika merjencev, npr. v aplikacijah 

pakiranja. 

Oba senzorja sta zelo enostavna za uporabo. Izbiramo lahko med dvema načinoma učenja in sicer z uporabo 

dobrih vzorcev in določitvijo tolerančnega odstopanja oz. z uporabo dobrih in slabih vzorcev. V kolikor 

imamo potrebo po evalvaciji barv na eksterni napravi, lahko pošilja senzor RGB vrednosti po komunikaciji 

preko vgrajenega ethernet vmesnika, ki je vgrajen v v senzorju FQ-CLR-. Senzor FQ-CLR se parametrira 

z uporabo parametrirnega terminala ali pa z brezplačnim programskim orodjem PC tool for FQ. 

Enostaven v vseh pogledih … 

Oba barvna senzorja E3X-DACLR DACLR in FQ-CLR sta zaradi enostavnega naročanja dobavljiva v 

kompletu z eno naročniško šte vilko. V kompletu so vse potrebne komponente, ki jih potrebujemo za priklop 

in zagon sistema. Senzorski komplet E3X-DACLR vsebuje senzorsko glavo z optičnimi vlakni, senzorski

BARVNI SENZORJI NA STROJIH 

ojačevalnik, priključni kabel in navodila za uporabo. Kamerni barvni 

senzorski komplet FQ-CLR sestavljajo senzorji, I/O kabel, Ethernet 

kabel in navodila za uporabo. 

Pri izvedbi z 32 barvami je v kom pletu še terminal za parametrira nje z 

ustreznim napajalnikom. 

Nove merilne svetlobne 

zavese v robustnem ohišju 

Avtor: Boštjan Jegrišnik, Miel Elektronika, d.o.o., omron.podpora@miel.si 

Omron predstavlja dve novi seriji svetlobnih zaves in sicer 

zaznavno svetlobno zaveso F3ET2 in merilno svetlobno 

zaveso F3EM2. 

Enostavno nadzorovanje področja in merjenje višine ter profila 

Zaznavna svetlobna zavesa F3ET2 omogoča nadzor prehoda zaznavnega 

področja, medtem ko je merilna svetlobna zavesa F3EM2 izvedena tako, 

da omogoča enostavno merjenje višine, dolžine ter profila in je opremljena 

z analognim izhodom ali sserijsko komunikacijo. Model s serijsko 

komunikacijo lahko pošilja stanje vsakega žarka ali skupka žarkov, kar 

nam omogoča hitro in enostavno merjenje profila. 

Brez zunanjega krmilnika 

Vse funkcije, kot do Light-on/Dark-on, inverzija signala, prenosna hitrost, 

se nastavijo zelo enostavno s pomočjo vgrajenih DIP stikal. Za to 

ni potreben zunanji krmilnik oz. vmesnik za povezavo z računalnikom. 

Obe družini zavesnih senzorjev sta vgrajeni v robustno aluminijasto 

ohišje, kar omogoča vgradnjo v zahtevno industrijsko okolje. Na voljo 

sta modela s 5mm in 18mm razmikom žarkov in višino od 150mm do 

2100mm. Sinhronizacija je izvedena optično, zato ni potrebe po dodatnem 

ožičenju. 


47

SENZORIKA 

SICK-ov novi 

Inspector PI50 

omogoča lažjo 

integracijo v 

stroj 

Avtor: 

David Vidmar - SICK d.o.o. 

SICK ponuja nov vizualni senzor iz družine Inspector, 

ki cilja na OEM in vision integratorje, ki imajo visoke 

zahteve po fleksibilnosti in možnosti integracije 

v stroj. Z Inspector PI50 si lahko uporabnik sam zgradi 

vmesnik ter upravlja z vizualnim senzorjem iz kateregakoli 

računalnika ali panela, ki uporablja standardni spletni 

brskalnik. 

Inspector PI50 je idealna rešitev pri aplikacijah kot so preverjanje poškodb 

in pozicije solarnih celic, preverjanje in poravnava izdelkov ali komponent 

v elektroniki, vodenje robotov v avtomobilski industriji, kontrola 

pozicije v proizvodnji ter kot integrirana kontrola kvalitete pri pakirnih 

strojih. 

Fleksibilnost za izdelovalce strojev in druge integratorje 

S pomočjo vgrajenega spletnega strežnika, lahko vsak uporabnik enostavno 

dostopa in nastavlja Inspector PI50 iz računalnika ali operaterskega 

panela prek navadnega brskalnika. Napredni uporabniki si lahko izdelajo 

v celoti svoj vmesnik za operaterja z zmogljivim in fleksibilnim API vmesnikom. 

API programske knjižnice ponujajo ukaze za oblikovanje funkcij 

po meri, kot so ogled tekočih slik za nadzor, izbiro konfiguracij pri zamenjavi 

izdelka, spreminjanje parametrov za posebne primere ter za izbiro 

naprave in konfiguracije pri kloniranju in drugih nalogah. 

Preverjanje + Pozicioniranje z isto napravo 

Inspector PI50 vsebuje dodatna programska orodja za iskanje objekta in 

pozicioniranja na osnovi naučenega vzorca, bodisi proste oblike ali linijskih 

ter večkotnih oblik objektov. Poleg orodji za pozicioniranje vsebuje 

še orodja za preverjanje kakovosti kot so ”blob”, ”pattern”, ”edge” in 

”pixel counting”. 

Poenostavljena komunikacija s PLCjem 

Inspector PI50 podpira prenos rezultatov ter 

ukazov prek Ethernet/IP in TCP/IP protokola. To 

omogoča enostavno komunikacijo z namenskim 

PLC-jem ali enostavno na računalnik, ki deluje kot 

gostitelj. Z uporabo številčnih rezultatov je možna 

kontrola stroja ali zamenjava parametrov pri raz- 


INSPEKTOR PI50 

ličnih izdelkih, za proženje pri zajemu 

slike, zunanje učenje ter izbiro referenčnih 

objektov na centralizirani kontrolni 

napravi. 

Nova funkcija za kalibracijo 

Nova funkcija za kalibracijo podpira zajem 

slike in zagotavlja, da so rezultati 

na sliki pravilno poravnani z zunanjim 

okoljem na stroju. Prav tako zagotavlja 

zanesljivo sliko tudi, kjer je stiska s prostorom 

in je kamera montirana z velikim 

nagibom, kjer bi bila slika drugače 

močno popačena. Funkcija omogoča 

bolj dosledno preverjanje ter enostavno 

uporabo izhodnih podatkov v milimetrih. 

Možno je izbrati med belo in 

IR osvetlitvijo 

Varnostni krmilnik 

Za 140 varnostnih vhodov 

Novi varnostni krmilniki serij MSI100 in MSI200 lahko z le nekaj kliki 

programsko koordinirajo 20 varnostnih vhodov in 4 izhode. 

izbor certificiranih funkcijskih blokov 

možnost razširitve do 140 varnostnih vhodov s pomočjo modulov MSI-EM 

enostavna povezava v industrijske področne mreže 

Tipteh d.o.o., Ulica Ivana Roba 21, SI – 1000 Ljubljana 

Tel.: +386 (0)1 200 51 50, Fax.: +386 (0)1 200 51 51 

e-pošta: info@tipteh.si, http://www.tipteh.si 

www.leuze.com 

09_210x148_Safety_MSI_sl.indd 1 07.10.2011 08:23:24 

Inspector PI50 je dobavljiv z vgrajeno 

belo ali IR LED krožno osvetlitvijo. Obe 

različice so oblikovane v SICK-ovem 

»Flex« ohišju, ki omogoča hitro izmenjavo 

leč, barvnih filtrov in dodatne 

kupolaste osvetlitve za različne optične 

zahteve. 


49

TKD Kabel (TKH Nizozemska) je eden največjih svetovnih 

ponudnikov kablov, kabelske konfekcije in kabelske opreme. 

Nudimo široko paleto več kot 30.000 proizvodov, ki so lahko 

sestavni del vaših projektov pri zamenjavi obstoječe opreme, 

prvi vgradnji ali kot rezervni del. Velik izbor kablov in 

dodatnega pribora ob dobri strokovni podpori pomeni 

prihranek časa in denarja. Pokličite - prihranite čas in denar. 

Električni kabelski sistemi z zanesljivim delovanjem v požaru, 

ki presegajo standardne zahteve in so osnova za učinkovite 

koncepte za požarno varnost. Najnovejša generacija nudi vrsto 

testiranih sistemov, ki izpolnjujejo zahteve za namestitev v skladu 

z DIN 4102 del 12 in omogočajo nižje stroške montaže. 

Kompetenten partner za vrhunsko kakovost, zanesljivost in varnost 

mrež izvedenih z bakrenimi vodniki in optičnimi vlakni. 

Vodilni proizvajalec kabelskih sistemov za dvigala v skladu z 

mednarodnimi standardi in posebnimi potrebami strank. 

BAKS 

Kabelske police, proge, mrežni 

kanali, talni kanali, požarno 

odporni kabelski sistemi. 

Vse v sendzimir cink, vroče cin- 

kani, prašno barvani in rje prosti 

izvedbi višin od 30 do 100 mm. 

Veliko izdelkov na zalogi! 

Solarni kabli (TÜV 2) in MC4 

konektorji vedno na zalogi v 

večjih količinah. 

Svetovanje od projekta do 

izvedbe in še mnogo ugodnosti 

na enem mestu. 

Partner z več kot 100 letno tradicijo pri dobavi kablov 

in vodnikov za področja oskrbe z energijo, gradnje 

objektov in industrijo. Nudimo energetske kable in žice, 

kable za srednjo in visoko napetost. 

trgovina na veliko, zastopanje, 

projektiranje, nadzor d.o.o. 

Obrtniška ulica 1, 2250PTUJ 

tel: 02 780 0210, 02 780 0211, fax: 02 780 0215 

tel: 02 780 0212, 02 780 0213, info@brk-kabel.si 

www.brk-kabel.si

Pozicioniranje - Preverjanje - Povezovanje 

Inspector PI50 za enostavno integracijo 

SICK ponuja nov vizualni senzor za več nadzora nad proizvodnim procesom. 

Inspector PI50 je, z najrazličnejšimi vmesniki ter zmogljivimi programskimi orodji za 

iskanje in pozicioniranje objekta, optimalna izbira za integracijo v stroj. 

Enostavno lahko sestavite svoj operaterski vmesnik, ter upravljate vizualni senzor 

prek spletnega brskalnika s kateregakoli računalnika. 

SICK d.o.o. | Ljubljana | Slovenija | www.sick.si

Vodilno podjetje na področju avtomatizacije, 

računalniškega vodenja in proizvodne 

informatike v regiji. 

Avtomatizacija in računalniško 

vodenje proizvodnih procesov 

Avtomatizacija in računalniški 

nadzor energetskih sistemov 

in prezračevanja v industriji 

Avtomatizacija tehničnih 

sistemov v zgradbah 

Informacijske rešitve za podporo 

energetskemu managementu 

Obvladovanje proizvodnih 

procesov z informacijskim 

sistemom MePIS 

Rešitve za dvig učinkovitosti 

in kakovosti proizvodnje 

Avtomatizacija in računalniški 

nadzor infrastrukturnih objektov 

Z vrhunsko tehnologijo, inovativnimi rešitvami in kakovostnimi 

storitvami omogočamo našim parterjem: 

■ Učinkovito vodenje in obvladovanje proizvodnih in energetskih procesov 

■ Večjo zanesljivost obratovanja procesov 

■ Boljšo izkoriščenost in razpoložljivost opreme 

■ Večjo ponovljivost in produktivnost 

■ Boljšo kakovost 

■ Manjšo porabo energije 

■ Nižje stroške 

Metronik d.o.o. 

Stegne 9a, 1000 Ljubljana 

Tel.: 01 514 08 00 

Faks: 01 511 16 35 

www.metronik.si

Revija za avtomatizacijo, mehatroniko, robotiko ... - Avtomatika

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?