Kulturne in kreativne industrije po Slovensko - Ministrstvo za kulturo
Kulturne in kreativne industrije po Slovensko - Ministrstvo za kulturo
Kulturne in kreativne industrije po Slovensko - Ministrstvo za kulturo
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
<strong>Kulturne</strong> <strong>in</strong> <strong>kreativne</strong> <strong>in</strong>dustrije <strong>po</strong> slovensko<br />
Izdajatelj<br />
M<strong>in</strong>istrstvo Republike Slovenije <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />
Maistrova 10, Ljubljana, Slovenija<br />
www.mk.gov<br />
Zastopnica izdajatelja<br />
Majda Širca, m<strong>in</strong>istrica <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />
KKIPS<br />
<strong>Kulturne</strong> <strong>in</strong> <strong>kreativne</strong><br />
<strong>in</strong>dustrije <strong>po</strong> slovensko<br />
Urednica<br />
Lilijana Stepančič<br />
Besedila prispevale<br />
dr. Maja Breznik Močnik, mag. Brigita<br />
Li<strong>po</strong>všek, Helena Pivec, Lilijana Stepančič,<br />
Majda Širca <strong>in</strong> dr. Blanka Tivadar<br />
V anglešč<strong>in</strong>o prevedel<br />
Rawley Grau<br />
Slovenšč<strong>in</strong>o pregledal<br />
Jaka Žuraj<br />
Oblikoval<br />
The Miha Artnak<br />
Fotografije<br />
Tilen Sepič<br />
Shutterstock<br />
Tisk<br />
Tiskarna Pleško<br />
Naklada<br />
800 izvodov<br />
Medvode, januar 2011<br />
Angleška različica je na voljo na spletni<br />
strani: http://www.mk.gov.si/en/<br />
Knjižica predstavlja ukrepe M<strong>in</strong>istrstva<br />
<strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> <strong>za</strong> s<strong>po</strong>dbujanje kulturnih <strong>in</strong><br />
ustvarjalnih <strong>in</strong>dustrij v letu 2011.<br />
Natečaji <strong>in</strong> razpisi bodo objavljeni na<br />
spletni strani www.mk.gov.si .<br />
Vabimo vas, da nam <strong>po</strong>šljete svoje<br />
odzive <strong>in</strong> nove <strong>po</strong>bude.<br />
Knjižica je dostopna na www.mk.gov.si .
Vseb<strong>in</strong>a<br />
10 — Uvod<br />
12 — Kaj so kulturne <strong>in</strong> <strong>kreativne</strong> <strong>in</strong>dustrije<br />
Začnimo z def<strong>in</strong>icijo<br />
Kaj pravi Wikipedia<br />
Ali so KKI fenomen <strong>za</strong>dnjih let<br />
Ustvarjalni paradoks<br />
Prehod v kreativno ekonomijo<br />
16 — <strong>Kulturne</strong> <strong>in</strong> <strong>kreativne</strong> <strong>in</strong>dustrije v Sloveniji<br />
CIP - Kataložni <strong>za</strong>pis o publikaciji<br />
Narodna <strong>in</strong> univerzitetna knjižnica, Ljubljana<br />
351.854(497.4)<br />
008(497.4)<br />
KULTURNE <strong>in</strong> <strong>kreativne</strong> <strong>in</strong>dustrije <strong>po</strong> slovensko :<br />
KKIPS /<br />
[besedila prispevale Maja Breznik Močnik ... [et al.] ;<br />
urednica Lilijana Stepančič ; fotografije Tilen Sepič,<br />
Shutterstock]. -<br />
Ljubljana : M<strong>in</strong>istrstvo <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, 2011<br />
Statistični <strong>po</strong>datki<br />
Več kot 30.000 delovno aktivnih<br />
Manjši delež zmanjšanja <strong>za</strong><strong>po</strong>slenih<br />
Največ gos<strong>po</strong>darskih subjektov na <strong>po</strong>dročju arhitekture<br />
Prevladujejo mala <strong>in</strong> mikro <strong>po</strong>djetja<br />
Druge pravne osebe<br />
26 — Kako M<strong>in</strong>istrstvo <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> s<strong>po</strong>dbuja KKI<br />
Vsebuje tudi angleški prevod, tiskan v obratni<br />
smeri: Cultural and creative <strong>in</strong>dustries -<br />
Slovene style : CCI /<br />
[Slovene-to-English translation Rawley Grau]<br />
ISBN 978-961-6370-15-8<br />
1. Breznik, Maja, 1967– 2. Stepančič, Lilijana 3.<br />
Cultural and creative <strong>in</strong>dustries - Slovene style<br />
254443520
28 — Politike <strong>in</strong> <strong>in</strong>strumenti <strong>po</strong>moči M<strong>in</strong>istrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> <strong>za</strong> 2011<br />
Novi prostori, nove priložnosti<br />
Distribucijsko skladiščno središče <strong>za</strong> knjigo<br />
Muzejska trgov<strong>in</strong>a<br />
Sejmi<br />
Za odgovorno prihodnost<br />
Razstave o oglaševanju<br />
Partnerstvo med šolo <strong>in</strong> <strong>po</strong>djetji<br />
Konvencija <strong>in</strong> alternativa v tekstilni <strong>in</strong>dustriji<br />
Tradicija <strong>in</strong> <strong>in</strong>ovacija v umetnostni obrti<br />
Grafično oblikovanje <strong>in</strong> vidna s<strong>po</strong>ročila<br />
Digitalne <strong>in</strong>formacijske <strong>in</strong> komunikacijske tehnologije<br />
Culture.si<br />
Od filma do <strong>po</strong>dcasta<br />
Prosto programsko orodje<br />
Moč ustvarjalnosti v skupnosti<br />
Družbene <strong>in</strong>iciative kot skupnostna umetnost<br />
Lokalna trajnostna oskrba s hrano<br />
Festivali ustvarjalne kuh<strong>in</strong>je<br />
Vprašali se boste, <strong>za</strong>kaj v naslovu<br />
knjižice dodajamo globalno uveljavljeni<br />
dejavnosti, kot so <strong>kreativne</strong> <strong>in</strong> kulturne<br />
<strong>in</strong>dustrije, nač<strong>in</strong>ovni prislov.<br />
Ali s tem ne <strong>za</strong>nikamo temeljne narave,<br />
ki kulturni <strong>in</strong> kreativni <strong>in</strong>dustriji omogoča<br />
globalno delovanje, to je univer<strong>za</strong>lnost,<br />
značilno <strong>za</strong> ustvarjanje <strong>in</strong> enako ne<br />
glede na narod, razred <strong>in</strong> zemljepisno<br />
pripadnost Ne, prav nasprotno. S<br />
prislovom o<strong>po</strong><strong>za</strong>rjamo, da univer<strong>za</strong>lnost<br />
sestavljajo manjši deli <strong>in</strong> da so globalni<br />
procesi uspešni, če u<strong>po</strong>števajo lokalne<br />
značilnosti. Zaradi njih je kreativnost<br />
tudi kontekstualna, krajevna, slovenska.<br />
S prislovom <strong>po</strong> slovensko ne odpiramo<br />
vprašanj, <strong>po</strong>ve<strong>za</strong>nih s konceptom genius<br />
loci <strong>in</strong> njegovo izrazno vrednostjo,<br />
temveč <strong>po</strong>udarjamo <strong>po</strong>sebnosti v strukturiranju<br />
kreativnosti v nekem prostoru.<br />
Če so te vgrajene v kulturno <strong>po</strong>litiko, so<br />
njeni ukrepi toliko bolj uč<strong>in</strong>koviti.
uvod<br />
O kulturnih <strong>in</strong> kreativnih <strong>in</strong>dustrijah<br />
se veliko govori, a malo ve. Celo<br />
v Bruslju, kjer imamo kulturni m<strong>in</strong>istri <strong>in</strong><br />
m<strong>in</strong>istrice ta <strong>po</strong>jem večkrat na agendi, se<br />
zdi, da je v zraku kot predmet <strong>po</strong>želenja,<br />
ki pa <strong>po</strong>leževa prej na papirjih, kot v<br />
življenju.<br />
A skupni imenovalec vendarle je: vsi<br />
vidimo v kulturnih <strong>in</strong> kreativnih <strong>in</strong>dustrijah<br />
priložnost, da kultura sestopi – še<br />
več, dobesedno stopi v vse <strong>po</strong>re, ki jih<br />
lahko vz<strong>po</strong>stavljajo <strong>in</strong>ovacija, ustvarjalni<br />
duh <strong>in</strong> tisti razmislek, ki si ne <strong>po</strong>stavljajo<br />
meje med različnimi sferami bivanja.<br />
Prav<strong>za</strong>prav je pri kulturnih <strong>in</strong> kreativnih<br />
<strong>in</strong>dustrijah še najbolj <strong>za</strong>vajajoča prav <strong>in</strong>dustrija,<br />
ki v naših glavah vedno asociira<br />
na tekoči trak množične proizvodnje.<br />
Da ne bi ostali pri papirnatem žongliranju<br />
s kulturnimi <strong>in</strong> kreativnimi <strong>in</strong>dustrijami,<br />
sem odgovore na vprašanje, kako tudi<br />
v slovenski danosti premikati sfero<br />
kulture v druga <strong>po</strong>lja <strong>in</strong> kako druga <strong>po</strong>lja<br />
plemenititi z ustvarjalnostjo, <strong>za</strong>čela<br />
iskati v preprostih stvareh.<br />
Ni bolj preprostega <strong>in</strong> samoumevnega<br />
vprašanja, kot je tisto, ki ga <strong>po</strong>stavlja<br />
tesnoba ekonomske krize. Vsakdo je <strong>po</strong>mislil:<br />
Ali v vsej Sloveniji res ne zmoremo<br />
takega ustvarjalnega <strong>po</strong>tenciala, ki bi<br />
izboljšal kreacije v Muri Ali v Labodu<br />
Ali izdelkov v lesni, papirni <strong>in</strong> steklarski<br />
<strong>in</strong>dustriji So naši izdelki dobro<br />
predstavljeni, komunicirani, di<strong>za</strong>jnirani,<br />
<strong>po</strong>nujeni, <strong>po</strong>trošniku všečno predstavljeni<br />
Ali naši muzeji dovolj vabijo ljudi<br />
ali pa se prehitro <strong>za</strong>dovoljijo z obiski<br />
šolskih avtobusov. Lahko šarimo <strong>po</strong><br />
muzejskih trgov<strong>in</strong>icah z replikami <strong>in</strong> vso<br />
tisto <strong>po</strong>nudbo, ki nam je <strong>po</strong>znana iz tujih<br />
galerij <strong>in</strong> muzejskih trgov<strong>in</strong><br />
Zakaj je Rex, eden najboljših stolov v<br />
zgodov<strong>in</strong>i slovenskega oblikovanja,<br />
prišel v Muzej sodobne umetnosti v New<br />
Yorku <strong>in</strong> v marsikateri slovenski dom<br />
Ali morda <strong>za</strong>to, ker so v kamniški tovarni<br />
Stol takrat ustanovili <strong>in</strong>štitut, v katerem<br />
so oblikovalci mislili, <strong>in</strong> ne le planirali<br />
izdelke. Pa tudi v tovarni Tomos, Meblu,<br />
Cicibanu <strong>in</strong> še kje, kjer so – ne glede na<br />
socializem – <strong>po</strong>djetja znali upravljati več<br />
kot le samoupravno.<br />
Zakaj zdrava hrana ne penetrira dlje<br />
kot v getoizirane lekarniško umaknjene<br />
<strong>po</strong>lice <strong>in</strong> <strong>za</strong>kaj se reciklirane<br />
stvari najdejo le <strong>za</strong> skritimi vogali<br />
butične <strong>po</strong>nudbe Zakaj toliko mladih<br />
ljudi kopiči svojo energijo, ne da bi<br />
znali, vedeli <strong>in</strong> zmogli razbremeniti<br />
svoje <strong>po</strong>tenciale s pravimi partnerji<br />
<strong>in</strong> primernimi nišami In <strong>za</strong>kaj več<strong>in</strong>a<br />
prebivalcev ne <strong>po</strong>zna dobro le<strong>po</strong>t naše<br />
kulturne dedišč<strong>in</strong>e <strong>in</strong> celotne kulturne<br />
<strong>po</strong>nudbe Zakaj nam lahko dan na dan<br />
kričijo iz ekonomskopropagandnih<br />
s<strong>po</strong>ročil o WC-čistilih, pralnih praških<br />
<strong>in</strong> čokoladah, medtem ko je več<strong>in</strong>a<br />
<strong>za</strong>gotovo želenega prezrta<br />
Takih vprašanj je bilo iz noči v noč več. A<br />
najbolj mi je bilo všeč, da je bilo tudi odgovorov<br />
iz dneva v dan več. Na m<strong>in</strong>istrstvu<br />
<strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> smo se vrgli v preverjanje<br />
idej <strong>in</strong> v bistvu <strong>za</strong>čeli delati to, kar bi<br />
moralo biti bistvo našega dela: <strong>za</strong>čeli<br />
smo cukati <strong>za</strong> rokav vse druge vladne<br />
resorje <strong>in</strong> se <strong>po</strong>vezovati med seboj.<br />
Kajti kultura ni deljiva na alternativno,<br />
elitno, amatersko, oficijalno, mrtvo, živo,<br />
klasično, mlad<strong>in</strong>sko, ustvarjalnost je<br />
kratko malo ba<strong>za</strong> vseh procesov okoli nas.<br />
Majda Širca<br />
m<strong>in</strong>istrica <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />
Republike Slovenije<br />
Ljubljana, december 2010
Kaj so kulturne<br />
<strong>in</strong> <strong>kreativne</strong><br />
<strong>in</strong>dustrije<br />
Začnimo z def<strong>in</strong>icijo<br />
Def<strong>in</strong>iranje kulturnih <strong>in</strong> kreativnih <strong>in</strong>dustrij<br />
ni preprosta naloga. Term<strong>in</strong> je bil v<br />
slovenšč<strong>in</strong>o prenesen iz drugih jezikov <strong>in</strong><br />
okolij, v katerih je opredeljen na različne<br />
nač<strong>in</strong>e. Poleg tega nekatera okolja u<strong>po</strong>rabljajo<br />
<strong>za</strong> vse le izraz kulturne <strong>in</strong>dustrije,<br />
drugje pa k temu dodajajo še širši <strong>po</strong>men<br />
<strong>kreativne</strong> <strong>in</strong>dustrije. Izraz kulturne <strong>in</strong>dustrije<br />
ima daljšo zgodov<strong>in</strong>o kakor <strong>kreativne</strong><br />
<strong>in</strong>dustrije. Njegovi izvori segajo v prvo<br />
<strong>po</strong>lovico dvajsetega stoletja, ko sta film <strong>in</strong><br />
gramofonska plošča ustvarila nove oblike<br />
umetnosti, obč<strong>in</strong>stva <strong>in</strong> <strong>po</strong>djetništva.<br />
Težave so tudi z razmejitvijo, kaj so<br />
kulturne <strong>in</strong> kaj <strong>kreativne</strong> <strong>in</strong>dustrije, čeprav<br />
na splošno velja, da prva oznaka def<strong>in</strong>ira<br />
tiste dejavnosti, ki so bolj ne<strong>po</strong>sredno<br />
<strong>po</strong>ve<strong>za</strong>ne z umetnostjo, denimo glasba,<br />
gledališče <strong>in</strong> film, druga pa vključuje še<br />
tiste aktivnosti, ki imajo malo skupnega s<br />
tradicionalno def<strong>in</strong>iranimi umetnostmi, <strong>in</strong><br />
<strong>za</strong>jema, na primer, oglaševanje <strong>in</strong> grafično<br />
oblikovanje.<br />
V Sloveniji smo še pred nekaj leti u<strong>po</strong>rabljali<br />
izraz kulturne <strong>in</strong>dustrije, najprej<br />
v edn<strong>in</strong>ski <strong>in</strong> nato v množ<strong>in</strong>ski obliki.<br />
Z razvojem dejavnosti pa se je prijela<br />
raba kulturne <strong>in</strong> <strong>kreativne</strong> <strong>in</strong>dustrije,<br />
pri čemer se angleška beseda creative<br />
enkrat prevaja kot kreativno, drugič<br />
pa kot ustvarjalno. Brez <strong>za</strong>držka lahko<br />
u<strong>po</strong>rabljamo oboje.<br />
Kaj pravi Wikipedia<br />
Če hočemo izbirati med def<strong>in</strong>icijami,<br />
kaj so KKI, bo najbolje, da <strong>po</strong>gledamo,<br />
kaj o tem pravi javno dostopna spletna<br />
enciklopedija Wikipedia, ki je eden od<br />
proizvodov kreativnih <strong>in</strong>dustrij. Začela je<br />
nastajati z novimi <strong>in</strong>formacijsko komunikacijskimi<br />
računalniškimi programi, iz<br />
katerih je prevzela novo obliko organiziranosti<br />
dela, to je dejavno udeležbo<br />
u<strong>po</strong>rabnikov, <strong>in</strong> na tej <strong>po</strong>dlagi ustvarila<br />
danes obširno <strong>in</strong> večjezikovno bazo<br />
leksikonskih <strong>po</strong>datkov.<br />
Wikipedia predstavlja <strong>po</strong>jma kulturne <strong>in</strong><br />
<strong>kreativne</strong> <strong>in</strong>dustrije vsakega <strong>po</strong>sebej s<br />
pri<strong>po</strong>ročilom, naj se <strong>po</strong>vezujeta. 1<br />
1<br />
http://en.wikipedia.org/wiki/Creative_<strong>in</strong>dustries<br />
<strong>in</strong> http://en.wikipedia.org/wiki/Cultural_<strong>in</strong>dustry,<br />
oboje 15. 12. 2010.
Sklicujoč se na mednarodne organi<strong>za</strong>cije,<br />
kot sta Unesco <strong>in</strong> GATT (The General<br />
Agreement on Tariffs and Trade), so kulturne<br />
<strong>in</strong>dustrije def<strong>in</strong>irane kot dejavnosti,<br />
ki združujejo ustvarjalnost, proizvodnjo<br />
<strong>in</strong> distribucijo dobr<strong>in</strong> <strong>in</strong> storitev, ki so v<br />
svojem bistvu kultura. Pogosto jih varujejo<br />
<strong>za</strong>koni o <strong>in</strong>telektualni lastn<strong>in</strong>i. Temeljijo<br />
na znanju <strong>in</strong> so delovno <strong>in</strong>tenzivne.<br />
Vključujejo besedno, glasbeno, televizijsko<br />
<strong>in</strong> filmsko proizvodnjo <strong>in</strong> <strong>za</strong>ložništvo,<br />
umetno obrt <strong>in</strong> oblikovanje. Nekatere<br />
države k temu dodajajo še arhitekturo,<br />
vizualno <strong>in</strong> izvedbeno umetnost, š<strong>po</strong>rt,<br />
oglaševanje <strong>in</strong> kulturni turizem.<br />
Wikipedia tudi navaja, da bodo družbe s<br />
<strong>po</strong>dpiranjem ustvarjalnosti <strong>in</strong> s<strong>po</strong>dbujanjem<br />
<strong>in</strong>ovativnosti vzdrževale kulturno<br />
raznolikost <strong>in</strong> da bodo tudi <strong>za</strong>to gos<strong>po</strong>darsko<br />
uspešne.<br />
Ali so KKI fenomen<br />
<strong>za</strong>dnjih let<br />
Mnogi avtorji so na to vprašanje odgovorili<br />
z da <strong>in</strong> ne. 2 Odgovor ne je legitimen, če<br />
<strong>po</strong>mislimo, da je ustvarjanje predmetov,<br />
ki imajo ob u<strong>po</strong>rabni še izrazno vrednost,<br />
staro, kakor je stara človeška družba. Prav<br />
tako dolgo obstajajo tudi ljudje, ki želijo<br />
imeti take predmete. Poleg tega vemo,<br />
da s slogom <strong>in</strong> le<strong>po</strong>to v glasbi, likovni<br />
umetnosti, igri, <strong>za</strong>bavi ali modi izražamo<br />
kulturne vrednote <strong>in</strong> s<strong>po</strong>ročamo družbeni<br />
<strong>po</strong>ložaj. Menjava tovrstnih predmetov <strong>in</strong><br />
storitev ni navadna ekonomija.<br />
Kljub dolgi bradi zgodov<strong>in</strong>e pa lahko mirno<br />
rečemo, da so KKI, kakor jih <strong>po</strong>znamo<br />
danes, stare približno petnajst let. Čeprav<br />
2<br />
John Newbig<strong>in</strong>, The Creative Economy: Un Introductory<br />
Guide, Creative and Cultural Economy<br />
series/ 1, The British Council, London, 2010, str. 13.<br />
so še najstnice, so <strong>po</strong>vsem suverene. Uveljavile<br />
so se z razvojem novih tehnologij.<br />
Prav<strong>za</strong>prav so njihov proizvod. Na primer,<br />
vizualni računalniški simulatorji realnih<br />
situacij so skup<strong>in</strong>sko delo umetnikov,<br />
oblikovalcev, matematikov, računalniških<br />
programerjev <strong>in</strong> prodajalcev.<br />
A če nosilci državnega upravljanja <strong>in</strong><br />
oblasti ne bi pre<strong>po</strong>znali v teh dejavnostih<br />
<strong>po</strong>tencialov, ki vplivajo na razvoj družbe, ne<br />
bi mogli govoriti o KKI v takšnem smislu <strong>in</strong><br />
obsegu, kot govorimo danes. Z državnimi<br />
<strong>in</strong> mednarodnimi strategijami so se KKI<br />
<strong>in</strong>stitucionalizirale <strong>in</strong> dobile pre<strong>po</strong>znavno<br />
družbeno veljavo.<br />
Med vodilnimi državami v KKI je Velika<br />
Britanija, ki je na tem <strong>po</strong>dročju aktivna od<br />
druge <strong>po</strong>lovice devetdesetih let. Pri iskanju<br />
<strong>po</strong>ti, kako ublažiti domače težave, ki so<br />
nastale z novo svetovno realnostjo <strong>za</strong>radi<br />
nove globalno<strong>po</strong>litične raz<strong>po</strong>reditve<br />
moči <strong>po</strong> padcu berl<strong>in</strong>skega zidu <strong>in</strong> vse bolj<br />
<strong>in</strong>tenzivne selitve <strong>in</strong>dustrijske proizvodnje<br />
<strong>in</strong> razvojnih oddelkov <strong>po</strong>djetij na t. i. globalni<br />
jug, je pre<strong>po</strong>znala izzive v ustvarjalnosti,<br />
kulturi <strong>in</strong> umetnosti. V njih je videla<br />
<strong>po</strong>tenciale, ki lahko <strong>po</strong>zitivno vplivajo na<br />
prestrukturiranje gos<strong>po</strong>darske dejavnosti<br />
ter njeno svetovno konkurenčnost <strong>in</strong> rast.<br />
Poleg tega pa pri<strong>po</strong>morejo k regeneraciji<br />
opustelih urbanih <strong>in</strong> ruralnih okolij. Po njeni<br />
<strong>po</strong>ti so <strong>po</strong>sto<strong>po</strong>ma stopale druge države.<br />
Posvojile so jo mednarodne <strong>in</strong>stitucije, kot<br />
sta Unctad <strong>in</strong> Unesco <strong>in</strong> v svoje programe<br />
jo je vnesla Evropska unija.<br />
Ustvarjalni paradoks<br />
KKI ne sprem<strong>in</strong>jajo <strong>po</strong>mena ustvarjanja,<br />
domišljije ali <strong>in</strong>ovativnosti, ki so od<br />
nekdaj <strong>in</strong> <strong>po</strong>vsod ena od temeljnih<br />
značilnosti človeka, temveč <strong>po</strong>gled<br />
na <strong>kulturo</strong>, umetnost <strong>in</strong> gos<strong>po</strong>darsko<br />
dejavnost. So ustvarjalni paradoks, saj,<br />
gledano tradicionalno, ustvarjanje, ki je<br />
enkratno <strong>in</strong> <strong>za</strong>neseno <strong>po</strong>četje, <strong>po</strong>vezujejo<br />
z mehansko <strong>in</strong> segmentirano <strong>in</strong>dustrijsko<br />
proizvodnjo.<br />
A <strong>po</strong>vezovanje, ki ne izhaja iz ustaljenih<br />
<strong>po</strong>menov, <strong>po</strong>nuja nešteto novih izzivov.<br />
V teoretični misli o kulturi <strong>in</strong> umetnosti<br />
preizprašuje <strong>po</strong>mene, kaj sta visoka<br />
<strong>in</strong> nizka (oziroma elitna <strong>in</strong> <strong>po</strong>pularna ali<br />
urbana <strong>in</strong> ljudska) umetnost <strong>in</strong> kultura<br />
oziroma njuni produkti <strong>in</strong> storitve.<br />
V gos<strong>po</strong>darstvu s<strong>po</strong>dbuja delovanje<br />
manj rigidnih modelov organi<strong>za</strong>cije<br />
proizvodnje <strong>in</strong> trženja.<br />
Igrivost <strong>in</strong> eksperiment, temeljni<br />
značilnosti znanstvenega <strong>in</strong><br />
umetniškega dela, <strong>po</strong>stajata <strong>po</strong>membna<br />
tudi <strong>za</strong> neumetniška <strong>in</strong> neznanstvena<br />
<strong>po</strong>dročja.<br />
Prehod na kreativno<br />
ekonomijo<br />
V <strong>za</strong>dnjem desetletju so v mnogih<br />
državah KKI, torej dejavnosti, ki prepletajo<br />
temeljne umetniške <strong>in</strong> kulturne<br />
prakse z dosežki u<strong>po</strong>rabnih znanosti <strong>in</strong><br />
<strong>po</strong>slovanja, prerasle v <strong>kreativne</strong> ekonomije.<br />
Mnogi sektorji gos<strong>po</strong>darstva so<br />
prevzeli prilagodljivost <strong>in</strong> s<strong>po</strong>sobnost<br />
KKI, da ustvarjalno u<strong>po</strong>rabljajo znanje,<br />
usvajajo nove tehnologije <strong>in</strong> delujejo z<br />
novimi <strong>po</strong>slovnimi modeli.<br />
To <strong>po</strong>t je ubralo tudi marsikatero<br />
<strong>po</strong>djetje v Sloveniji.<br />
Def<strong>in</strong>icija kulturnih <strong>in</strong><br />
kreativnih <strong>in</strong>dustrij<br />
Leta 2010 je Evropska komisija <strong>po</strong>dala<br />
delovno def<strong>in</strong>icijo KKI v Zeleni knjigi<br />
– Izkoriščanje <strong>po</strong>tenciala kulturnih <strong>in</strong><br />
ustvarjalnih <strong>in</strong>dustrij:<br />
„<strong>Kulturne</strong> <strong>in</strong>dustrije“ so tiste <strong>in</strong>dustrije,<br />
ki proizvajajo <strong>in</strong> distribuirajo<br />
dobr<strong>in</strong>e ali storitve, ki imajo takrat, ko<br />
se razvijejo, <strong>po</strong>sebni atribut, u<strong>po</strong>rabo<br />
<strong>in</strong> namen, ki uteleša ali <strong>po</strong>sreduje<br />
kulturno izražanje, ne glede na komercialno<br />
vrednost, ki jo lahko imajo. Poleg<br />
tradicionalnih umetnostnih <strong>po</strong>dročij<br />
(scenske umetnosti, likovne umetnosti,<br />
kulturna dedišč<strong>in</strong>a – z javnim sektorjem<br />
vred) <strong>za</strong>jemajo tudi film, DVD <strong>in</strong><br />
video, televizijo <strong>in</strong> radio, videoigre,<br />
nove medije, glasbo, knjige <strong>in</strong> tisk. Ta<br />
koncept je def<strong>in</strong>iran v odnosu do kulturnih<br />
izražanj iz Konvencije o varstvu<br />
<strong>in</strong> s<strong>po</strong>dbujanju raznolikosti kulturnih<br />
izražanj Unesca iz leta 2005.<br />
„Ustvarjalne <strong>in</strong>dustrije“ so tiste<br />
<strong>in</strong>dustrije, ki u<strong>po</strong>rabljajo <strong>kulturo</strong> kot<br />
vložek <strong>in</strong> imajo kulturno razsežnost,<br />
čeprav so njihovi rezultati <strong>po</strong> več<strong>in</strong>i<br />
funkcionalni. Te <strong>in</strong>dustrije <strong>za</strong>jemajo<br />
arhitekturo <strong>in</strong> oblikovanje, ki <strong>kreativne</strong><br />
elemente vključujeta v širše procese, <strong>in</strong><br />
<strong>po</strong>dsektorje, kot so grafično <strong>in</strong> modno<br />
oblikovanje ali oglaševanje. 3<br />
3<br />
Green paper, Unlock<strong>in</strong>g the <strong>po</strong>tencial of cultural<br />
and creative <strong>in</strong>dustries, European Commission,<br />
Bruselj, 2010, str. 5.
kulturne <strong>in</strong><br />
<strong>kreativne</strong><br />
<strong>in</strong>dustrije v<br />
sloveniji<br />
Statistični <strong>po</strong>datki<br />
Stanje KKI v Sloveniji predstavljamo z<br />
nekaterimi statistični <strong>po</strong>datki. Ti kažejo,<br />
da so bile KKI bolj uč<strong>in</strong>kovite pri težavah,<br />
ki jih je pr<strong>in</strong>esla gos<strong>po</strong>darska kri<strong>za</strong>. KKI<br />
so v Sloveniji, tako kakor drugje v Evropi,<br />
organizirane predvsem kot mala <strong>in</strong><br />
mikro <strong>po</strong>djetja. Velika več<strong>in</strong>a jih deluje<br />
lokalno. Poleg tega pa ima Slovenija tudi<br />
razvit javni sektor KKI.<br />
Več kot trideset tisoč<br />
delovno aktivnih<br />
Po <strong>po</strong>datkih Statističnega urada<br />
Slovenije se je število delovno aktivnih<br />
oseb 4 v KKI med letoma 2002 <strong>in</strong> 2009<br />
<strong>po</strong>večalo <strong>za</strong> 11 odstotkov. Leta 2009 so<br />
te <strong>in</strong>dustrije <strong>za</strong><strong>po</strong>slovale 33.758 ljudi, to<br />
je 4 odstotke vseh <strong>za</strong><strong>po</strong>slenih prebivalcev.<br />
Ta delež se je v <strong>za</strong>dnjih treh letih<br />
stalno <strong>po</strong>večeval. Zajema delovno aktivne<br />
v gos<strong>po</strong>darskih družbah, javnih <strong>in</strong><br />
<strong>za</strong>sebnih <strong>za</strong>vodih, društvih <strong>in</strong> ustanovah<br />
ter samo<strong>za</strong><strong>po</strong>slene. Za primerjavo<br />
<strong>po</strong>vejmo, da KKI v Evropski uniji <strong>za</strong><strong>po</strong>slujejo<br />
pet milijonov ljudi.<br />
Leta 2009 je bilo največ delovno<br />
aktivnih v okviru KKI v arhitekturi, saj<br />
je na tem <strong>po</strong>dročju kar 38 odstotkov<br />
vseh <strong>za</strong><strong>po</strong>slenih v KKI. Delež <strong>za</strong><strong>po</strong>slenih<br />
v arhitekturi se iz leta v leto sprem<strong>in</strong>ja.<br />
Drugo mesto je pripadlo <strong>za</strong>ložništvu<br />
s 15,6 odstotka, ne glede na to, da je<br />
število <strong>za</strong><strong>po</strong>slenih v <strong>za</strong>dnjih osmih letih<br />
padlo skoraj <strong>za</strong> 4 odstotne točke. Prav<br />
tako se je nekoliko zmanjšal delež <strong>za</strong><strong>po</strong>slenih<br />
na radiu <strong>in</strong> televiziji, medtem ko<br />
je število delovno aktivnih na <strong>po</strong>dročjih<br />
oblikovanja, umetniškega ustvarjanja <strong>in</strong><br />
filma zraslo. V umetniškem ustvarjanju<br />
se je med letoma 2002 <strong>in</strong> 2009 <strong>po</strong>večalo<br />
<strong>za</strong> 2 odstotni točki.<br />
4<br />
Delovno aktivne osebe so vse osebe, ki so<br />
<strong>po</strong>kojn<strong>in</strong>sko <strong>in</strong> <strong>in</strong>validsko <strong>za</strong>varovane oziroma<br />
so v delovnem razmerju na območju Republike<br />
Slovenije, delovno razmerje pa je lahko sklenjeno<br />
<strong>za</strong> določen ali nedoločen čas, <strong>za</strong> <strong>po</strong>lni ali skrajšani<br />
delovni čas. V tej knjižici u<strong>po</strong>rabljamo <strong>za</strong> term<strong>in</strong><br />
delovno aktivne osebe tudi izraz <strong>za</strong><strong>po</strong>sleni.
35.000<br />
34.000<br />
33.000<br />
32.000<br />
31.000<br />
30.000<br />
29.000<br />
Manjši delež<br />
zmanjšanja <strong>za</strong><strong>po</strong>slenih<br />
Če <strong>po</strong>gledamo statistične <strong>po</strong>datke le<br />
<strong>za</strong> gos<strong>po</strong>darske družbe <strong>in</strong> samostojne<br />
<strong>po</strong>djetnike, registrirane <strong>za</strong> dejavnosti<br />
KKI, so ti leta 2009 predstavljali 7,4<br />
odstotka vseh gos<strong>po</strong>darskih subjektov<br />
<strong>in</strong> <strong>za</strong><strong>po</strong>slovali 3,4 odstotka vseh delovno<br />
aktivnih v vseh gos<strong>po</strong>darskih subjektih.<br />
Slika je v letu 2009 <strong>za</strong> malenkost boljša,<br />
kakor je bila prejšnje leto.<br />
Razlike v deležih med gos<strong>po</strong>darskimi<br />
družbami <strong>in</strong> samostojnimi <strong>po</strong>djetniki KKI<br />
so prav<strong>za</strong>prav majhne. Deleži so večji<br />
pri gos<strong>po</strong>darskih družbah, ki <strong>za</strong>vzemajo<br />
8,4-odstotni delež vseh družb <strong>in</strong> <strong>za</strong><strong>po</strong>slujejo<br />
3,6 odstotka <strong>za</strong><strong>po</strong>slenih v vseh<br />
družbah.<br />
Leta 2009 je bilo registriranih 4529<br />
gos<strong>po</strong>darskih družb KKI. Glede na predhodne<br />
leto se je njihovo število <strong>po</strong>večalo<br />
<strong>za</strong> 4 odstotke, kar je enako slovenskemu<br />
<strong>po</strong>vprečju <strong>za</strong> vse gos<strong>po</strong>darske družbe.<br />
Skupno število <strong>za</strong><strong>po</strong>slenih v vseh gos<strong>po</strong>darskih<br />
družbah se je leta 2009 glede<br />
na leto 2008 zmanjšalo <strong>za</strong> 6 odstotkov.<br />
Tu kažejo KKI ugodnejšo sliko, saj se<br />
je število <strong>za</strong><strong>po</strong>slenih zmanjšalo <strong>za</strong> 3<br />
odstotke.<br />
Slika samostojnih <strong>po</strong>djetnikov ni<br />
bistveno drugačna. Leta 2009 je bilo<br />
registriranih 4627 samostojnih <strong>po</strong>djetnikov<br />
KKI, kar je <strong>za</strong> 14 odstotkov več<br />
od predhodnega leta <strong>in</strong> kar je krepko<br />
preseglo <strong>po</strong>prečno rast teh <strong>po</strong>djetij, ki<br />
je bila 4-odstotna. Število <strong>za</strong><strong>po</strong>slenih v<br />
<strong>po</strong>djetjih samostojnih <strong>po</strong>djetnikov se je<br />
med letoma 2008 <strong>in</strong> 2009 zmanjšalo <strong>za</strong> 7<br />
odstotkov. Medtem ko je bil padec <strong>za</strong><strong>po</strong>slenih<br />
v <strong>po</strong>djetjih KKI v tem letu manjši <strong>in</strong><br />
je znašal 4 odstotke.<br />
28.000<br />
27.000<br />
2002<br />
2003<br />
2004<br />
2005<br />
2006<br />
2007<br />
2008<br />
2009<br />
Graf: Število delovno aktivnih v kulturnih<br />
<strong>in</strong> ustvarjalnih <strong>in</strong>dustrijah v Sloveniji<br />
med letoma 2002 <strong>in</strong> 2009.<br />
Vir: SURS, Statistični register delovno aktivnega<br />
prebivalstva.
Druge kulturne dejavnosti<br />
Varstvo kult. dedišč<strong>in</strong>e<br />
Muzeji<br />
Arhivi<br />
Knjižnice<br />
Umetniško ustvarjanje<br />
Umetniško upri<strong>za</strong>rjanje<br />
Izobraževanje<br />
Oblikovanje<br />
Arhitektura<br />
Oglaševanje<br />
RTV<br />
Glasbeno <strong>za</strong>ložništvo<br />
Film<br />
Založništvo<br />
0 500 2000 3000<br />
Graf: Število gos<strong>po</strong>darskih družb <strong>in</strong> <strong>po</strong>djetij<br />
samostojnih <strong>po</strong>djetnikov na <strong>po</strong>dročju<br />
kulturnih <strong>in</strong> ustvarjalnih <strong>in</strong>dustrij leta 2009.<br />
Vir <strong>po</strong>datkov: AJPES, Letna <strong>po</strong>ročila gos<strong>po</strong>darskih<br />
družb <strong>in</strong> letna <strong>po</strong>ročila malih samostojnih<br />
<strong>po</strong>djetnikov.<br />
Arhitektura na prvem<br />
mestu<br />
Leta 2009 je največ gos<strong>po</strong>darskih<br />
subjektov v KKI opravljalo dejavnosti<br />
na <strong>po</strong>dročju arhitekture, čeprav so se v<br />
gradbeništvu, ki se je v preteklih desetih<br />
letih zelo hitro razvijalo, že ka<strong>za</strong>la<br />
znamenja krize. Zanemarljivo je bilo<br />
število registriranih gos<strong>po</strong>darskih družb<br />
<strong>in</strong> samostojnih <strong>po</strong>djetnikov na <strong>po</strong>dročjih<br />
varstva kulturne dedišč<strong>in</strong>e, muzejev,<br />
arhivov <strong>in</strong> knjižnic. V Sloveniji so ta<br />
<strong>po</strong>dročja <strong>po</strong>krita s pravnimi osebama<br />
javnega prava. Oznaka druge kulturne<br />
dejavnosti vključuje rezervacije <strong>in</strong><br />
druge s <strong>po</strong>tovanji <strong>po</strong>ve<strong>za</strong>ne dejavnosti,<br />
spremljajoče dejavnosti <strong>za</strong> umetniško<br />
upri<strong>za</strong>rjanje, obratovanje objektov <strong>za</strong><br />
kulturne prireditve, botanične <strong>in</strong> živalske<br />
vrtove, varstvo naravnih vrednot,<br />
<strong>za</strong>baviščne parke <strong>in</strong> druge nerazvrščene<br />
dejavnosti <strong>za</strong> prosti čas.<br />
Samostojni <strong>po</strong>djetniki<br />
Gos<strong>po</strong>darske družbe
Graf: Deleži gos<strong>po</strong>darskih družb v<br />
kulturnih <strong>in</strong> ustvarjalnih <strong>in</strong>dustrijah leta<br />
2009 glede na velikost <strong>po</strong>djetja (merilo<br />
velikosti: število <strong>za</strong><strong>po</strong>slenih).<br />
Vir <strong>po</strong>datkov: AJPES,<br />
Letna <strong>po</strong>ročila gos<strong>po</strong>darskih družb.<br />
Prevladujejo mala <strong>in</strong><br />
mikro <strong>po</strong>djetja<br />
Mikro <strong>in</strong> mala <strong>po</strong>djetja so tista, ki<br />
<strong>za</strong><strong>po</strong>slujejo od nič do devet oziroma od<br />
deset do devet<strong>in</strong>štirideset ljudi. Tako<br />
kot v Evropi tudi v Sloveniji prevladujejo<br />
v KKI mala <strong>in</strong> mikro <strong>po</strong>djetja. V Sloveniji<br />
<strong>za</strong>vzemajo zelo velik delež, ki se giblje<br />
med 85 <strong>in</strong> 95 odstotki vseh <strong>po</strong>djetij.<br />
Generalni direktorat <strong>za</strong> <strong>po</strong>djetništvo <strong>in</strong><br />
<strong>in</strong>dustrijo pri Evropski komisiji je <strong>za</strong>pisal:<br />
»Kreativne <strong>in</strong>dustrije niso samo<br />
<strong>po</strong>memben ekonomski dejavnik sam<br />
<strong>po</strong> sebi temveč vnašajo v ekonomijo<br />
znanje <strong>in</strong> d<strong>in</strong>amičnost.«<br />
Za <strong>po</strong>trebe M<strong>in</strong>istrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> smo<br />
se pri def<strong>in</strong>iciji KKI * oprli na metodologijo<br />
Eurostata <strong>in</strong> def<strong>in</strong>icijo<br />
kulturnih <strong>in</strong> ustvarjalnih <strong>in</strong>dustrij v<br />
dokumentu Evropske komisije Zelena<br />
knjiga – Izkoriščanje <strong>po</strong>tenciala kulturnih<br />
<strong>in</strong> ustvarjalnih <strong>in</strong>dustrij:<br />
1 ‒ 5 <strong>za</strong><strong>po</strong>slenih<br />
0 <strong>za</strong><strong>po</strong>slenih<br />
6 ‒ 10 <strong>za</strong><strong>po</strong>slenih<br />
11 ‒ 20 <strong>za</strong><strong>po</strong>slenih<br />
več kot 20<br />
▶ kulturne <strong>in</strong>dustrije:<br />
○ uprizoritvene umetnosti<br />
○ vizualne umetnosti<br />
○ kulturna dedišč<strong>in</strong>a<br />
○ film<br />
○ DVD <strong>in</strong> video<br />
○ televizija <strong>in</strong> radio<br />
○ video igre<br />
○ novi mediji<br />
○ glasba<br />
○ knjige <strong>in</strong> tisk<br />
▶ <strong>kreativne</strong> <strong>in</strong>dustrije:<br />
○ arhitektura<br />
○ oblikovanje<br />
○ grafično <strong>in</strong> modno oblikovanje<br />
○ oglaševanje<br />
*<br />
KKI smo v okviru veljavne Standardne klasifikacije<br />
dejavnosti def<strong>in</strong>irali <strong>po</strong> naslednjih šifrah<br />
dejavnosti: 32.990, 47.610, 47.621, 47.622, 58.110,<br />
58.120, 58.130, 58.140, 58.190, 59.110, 59.120,<br />
59.130, 59.140, 59.200, 60.100, 60.200, 63.910,<br />
71.111, 71.112, 71.129, 74.100,74.200, 79.900, 85.520,<br />
90.010, 90.020, 90.030, 90.040, 91.011, 91.012,<br />
91.020, 91.030, 91.040, 93.210, 93.299.
Arhitektura<br />
Oblikovanje<br />
RTV<br />
Arhivi<br />
Varstvo kult. dedišč<strong>in</strong>e<br />
Knjižnice<br />
Film<br />
Muzeji<br />
Izobraževanje<br />
Založništvo<br />
Druge kult. dejavnosti<br />
Glasbeno <strong>za</strong>ložništvo<br />
Umetniško upri<strong>za</strong>rjanje<br />
Umetniško ustvarjanje<br />
Druge pravne osebe<br />
V Sloveniji je bilo leta 2009 na <strong>po</strong>dročju<br />
KKI evidentiranih 376 pravnih oseb<br />
<strong>za</strong>sebnega prava, ki niso gos<strong>po</strong>darske<br />
družbe, 270 pravnih oseb javnega prava<br />
<strong>in</strong> 614 društev. Od navedenih pravnih<br />
oseb <strong>za</strong>sebnega prava se jih je največ<br />
ukvarjalo z umetniškim ustvarjanjem <strong>in</strong><br />
<strong>za</strong>ložništvom. Med pravnimi osebami<br />
javnega prava je bilo največ knjižnic.<br />
Med društvi pa so prevladovala tista,<br />
ki delujejo na umetniškim ustvarjanju <strong>in</strong><br />
upri<strong>za</strong>rjanju.<br />
0 50 100 250 350<br />
Društva<br />
Pravne osebe javnega prava<br />
Pravne osebe <strong>za</strong>sebnega prava<br />
Graf: Število pravnih oseb javnega <strong>in</strong><br />
<strong>za</strong>sebnega prava, ki niso gos<strong>po</strong>darske<br />
družbe, ter društev kulturnih <strong>in</strong><br />
ustvarjalnih <strong>in</strong>dustrij v letu 2009.<br />
Vir <strong>po</strong>datkov: AJPES,<br />
Letna <strong>po</strong>ročila pravnih oseb javnega <strong>in</strong> <strong>za</strong>sebnega<br />
prava ter društev <strong>za</strong> leto 2009.
Kako m<strong>in</strong>istrstvo<br />
<strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />
s<strong>po</strong>dbuja KKI<br />
Razvoj <strong>in</strong> uspeh KKI v nekem okolju sta<br />
odvisna tudi od tradicije <strong>in</strong> oblik javne<br />
<strong>po</strong>d<strong>po</strong>re kulturi na lokalnem <strong>in</strong> državnem<br />
nivoju. Pri tem ima m<strong>in</strong>istrstvo <strong>za</strong><br />
<strong>kulturo</strong> <strong>po</strong>membno vlogo, saj f<strong>in</strong>ancira<br />
<strong>in</strong> sof<strong>in</strong>ancira mnoge knjige, predstave,<br />
filme <strong>in</strong> vrsto drugih dejavnost KKI. Od<br />
leta 2000 snuje svoje razvojne načrte<br />
na <strong>po</strong>dlagi Nacionalnih programov <strong>za</strong><br />
<strong>kulturo</strong>, ki govorijo tudi o KKI.<br />
Nacionalni program <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> <strong>za</strong><br />
obdobje med letoma 2008 <strong>in</strong> 2011, ki<br />
ga je sprejel državni zbor, navaja, da so<br />
»kulturne <strong>in</strong>dustrije«, pr<strong>in</strong>esle »izjemne<br />
tehnološke možnosti <strong>za</strong> dostop do<br />
umetnosti <strong>in</strong> kulture, <strong>za</strong> izobraževanje <strong>in</strong><br />
razvoj ter s tem tudi gos<strong>po</strong>darsko rast«.<br />
Poudarja tudi, da so »lahko gonilna sila<br />
tehnoloških <strong>in</strong>ovacij« <strong>in</strong> da njihov razvoj<br />
»s<strong>po</strong>dbuja samo<strong>za</strong><strong>po</strong>slovanje <strong>in</strong> nastajanje<br />
malih <strong>in</strong> srednjih <strong>po</strong>djetij«.<br />
razna <strong>po</strong>dročja KKI, od tradicionalnih,<br />
kakršna je knjiga, do takih, kakršni sta<br />
pridelava živil <strong>in</strong> kul<strong>in</strong>arika, ki so novost<br />
v <strong>po</strong>jmovanju, kaj so KKI pri nas. Pri tem<br />
je M<strong>in</strong>istrstvo <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> izhajalo iz teh<br />
prednostnih usmeritev:<br />
○ medresorsko <strong>po</strong>vezovanje,<br />
○ priprava ustreznih <strong>za</strong>konskih <strong>po</strong>dlag,<br />
○ s<strong>po</strong>dbujanje <strong>po</strong>vezovanja akterjev<br />
KKI med seboj <strong>in</strong> z akterji na drugih<br />
<strong>po</strong>dročjih, predvsem <strong>po</strong>vezovanja kulture<br />
z gos<strong>po</strong>darstvom, izobraževanjem,<br />
znanostjo <strong>in</strong> tehnologijo,<br />
○ izobraževanje akterjev v KKI <strong>in</strong><br />
<strong>po</strong>rabnikov <strong>po</strong>nudbe KKI,<br />
○ promocija KKI kot agensov<br />
kreativnosti <strong>in</strong> <strong>in</strong>ovativnosti.<br />
Izhajajoč iz nacionalnega programa <strong>za</strong><br />
<strong>kulturo</strong> <strong>in</strong> <strong>po</strong>treb družbe je M<strong>in</strong>istrstvo<br />
<strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> sprejelo ukrepe <strong>za</strong> s<strong>po</strong>dbujanje<br />
KKI, ki jih bo izvedlo leta 2011<br />
v sodelovanju z drugimi m<strong>in</strong>istrstvi <strong>in</strong><br />
agencijami RS, ki delujejo na <strong>po</strong>dročju<br />
kulture. Program ukre<strong>po</strong>v <strong>po</strong>kriva
Politike <strong>in</strong><br />
<strong>in</strong>strumenti<br />
<strong>po</strong>moči<br />
M<strong>in</strong>istrstva <strong>za</strong><br />
<strong>kulturo</strong> <strong>za</strong> 2011<br />
Novi prostori,<br />
nove priložnosti<br />
Distribucijsko<br />
skladiščno središče<br />
<strong>za</strong> knjigo<br />
Brez knjige <strong>in</strong> knjigotrštva v Sloveniji ni<br />
mogoče misliti KKI, saj že dolgo <strong>po</strong>vezujeta<br />
več kot avtorje, <strong>za</strong>ložnike <strong>in</strong> tiskarje.<br />
Poleg tega <strong>za</strong>ložništvo tiskanih knjig<br />
<strong>za</strong><strong>po</strong>sluje veliko ljudi <strong>in</strong> njegova produkcija<br />
je velika. Slovenija je namreč ena od<br />
držav z največ izdanimi knjižnimi naslovi<br />
na prebivalca.<br />
Pri tem pa mnoge <strong>za</strong>nimive <strong>in</strong> aktualne<br />
publikacije malih <strong>in</strong> velikih <strong>za</strong>ložb,<br />
muzejev, galerij, fakultet, znanstvenih<br />
<strong>in</strong>štitutov <strong>in</strong> obč<strong>in</strong>, ki so izšle tudi s<br />
f<strong>in</strong>ančno <strong>po</strong>d<strong>po</strong>ro iz javnih sredstev,<br />
praviloma niso v redni prodaji, temveč<br />
ležijo v kupcem nedostopnih skladiščih.<br />
Korak k bolj uč<strong>in</strong>kovitemu <strong>in</strong> širše<br />
razvejenemu knjigotrštvu bo pr<strong>in</strong>eslo<br />
novo knjižno središče, ki ga načrtuje<br />
Javna agencija RS <strong>za</strong> knjigo. Središče<br />
z računalniško programsko <strong>in</strong>frastrukturo<br />
<strong>za</strong> distribucijo bo na sodoben<br />
nač<strong>in</strong> <strong>po</strong>vezovalo dejavnosti javnega<br />
skladišča, knjigarne <strong>in</strong> družabnega<br />
prostora. Z njim se bosta <strong>po</strong>večala<br />
dostopnost knjige <strong>in</strong> izboljšalo stanje v<br />
distribuciji knjige.<br />
Muzejska trgov<strong>in</strong>a<br />
Raziskava, ki jo je <strong>po</strong>dprlo M<strong>in</strong>istrstvo<br />
<strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, o stanju muzejskih trgov<strong>in</strong> v<br />
Sloveniji je <strong>po</strong>ka<strong>za</strong>la, da imamo veliko<br />
ličnih, kakovostnih <strong>in</strong> tržno privlačnih<br />
s<strong>po</strong>m<strong>in</strong>kov <strong>in</strong> daril, a so naprodaj samo<br />
v okolju, v katerem so nastali. Odprtje<br />
nove, <strong>po</strong>vezovalne muzejske trgov<strong>in</strong>e<br />
s <strong>po</strong>tencialom, da se razvije v mrežo
tovrstnih trgov<strong>in</strong>, bo sedanji dejavnosti<br />
muzejskih trgov<strong>in</strong> dalo novega <strong>za</strong>gona.<br />
Sejmi<br />
Ob muzejski trgov<strong>in</strong>i vidi M<strong>in</strong>istrstvo <strong>za</strong><br />
<strong>kulturo</strong> v sejmih, eni najbolj tradicionalnih<br />
oblik menjave blaga med proizvajalci<br />
<strong>in</strong> kupci, primerno orodje <strong>za</strong> širitev<br />
prodaje <strong>in</strong> promocijo izdelkov KKI. Še<br />
<strong>po</strong>sebno je <strong>za</strong><strong>in</strong>teresirano <strong>po</strong>dpreti sejme,<br />
ki bodo specializirani <strong>za</strong> u<strong>po</strong>rabne <strong>in</strong><br />
okrasne izdelke s kulturnim s<strong>po</strong>ročilom,<br />
kot so predmeti dobrega oblikovanja<br />
<strong>in</strong> umetnostne obrti, s<strong>po</strong>m<strong>in</strong>ki kulturne<br />
dedišč<strong>in</strong>e <strong>in</strong> replike. S tem bo<br />
dobila tovrstna ustvarjalna proizvodnja<br />
največkrat malih <strong>po</strong>djetij <strong>in</strong> samostojnih<br />
proizvajalcev dodatno priložnost<br />
<strong>za</strong> <strong>po</strong>djetniško delovanje <strong>in</strong> družbeno<br />
uveljavitev.<br />
Za odgovorno<br />
prihodnost<br />
Razstave o zgodov<strong>in</strong>i<br />
oglaševanja<br />
Pogled v preteklost dejavnosti lahko<br />
pr<strong>in</strong>ese boljše razumevanje njenega<br />
sedanja stanja. Tudi pri oglaševanju, tej<br />
prevladujoči obliki družbene komunikacije,<br />
je lahko <strong>po</strong>gled v lastno zgodov<strong>in</strong>o<br />
produktiven.<br />
M<strong>in</strong>istrstvo <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> bo <strong>po</strong>dpiralo<br />
razstave, ki bodo kompleksno predstavile<br />
oglaševanje, <strong>za</strong> katero smo še pred<br />
desetimi leti u<strong>po</strong>rabljali izraz reklame<br />
<strong>in</strong> pred tridesetimi propaganda. Te<br />
»<strong>za</strong>časne platforme«, ki združujejo razne<br />
deležnike, bi lahko proizvedle u<strong>po</strong>rabno<br />
raziskavo o <strong>po</strong>trošniški ideologiji <strong>in</strong><br />
preučile, kje so <strong>po</strong>ti naprej <strong>in</strong> kako nove<br />
tehnologije, torej spletni programi, blogi<br />
<strong>in</strong> socialna omrežja, vplivajo na njen razvoj.<br />
Partnerstvo med<br />
šolami <strong>in</strong> <strong>po</strong>djetji<br />
Konvencija <strong>in</strong><br />
alternativa v tekstilni<br />
<strong>in</strong>dustriji<br />
Pred modno <strong>in</strong> tekstilno <strong>in</strong>dustrijo so<br />
danes tako kakor pred drugimi <strong>in</strong>dustrijskimi<br />
panogami vprašanja, <strong>po</strong>ve<strong>za</strong>na z<br />
globalnimi klimatskimi spremembami,<br />
onesnaževanjem okolja, energetskimi<br />
viri <strong>in</strong> neetičnim proizvajanjem. V iskanju<br />
novih <strong>po</strong>ti se v modi vse bolj uveljavlja<br />
koncept <strong>po</strong>časne mode, ki je alternativa<br />
hitri, <strong>po</strong>ceni, »kupi <strong>in</strong> <strong>za</strong>vrzi« proizvodnji.<br />
Koncept nastaja vz<strong>po</strong>redno z gibanjem<br />
trajnostnega razvoja, ki <strong>po</strong>udarja<br />
zmanjševanje vplivov tekstilne <strong>in</strong>dustrije<br />
na okolje <strong>in</strong> ohranjaje tradicionalnega<br />
znanja <strong>po</strong>samezne kulture. M<strong>in</strong>istrstvo<br />
<strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> bo v izobraževanju na Oddelku<br />
<strong>za</strong> tekstilstvo Naravoslovnotehniške<br />
fakultete v Ljubljani <strong>po</strong>dpiralo uveljavljanje<br />
novih <strong>po</strong>ti v skladu s konceptom<br />
u<strong>po</strong>časnjene mode. Študenti <strong>in</strong><br />
študentke bodo u<strong>po</strong>rabljali znanje, ki<br />
izhaja iz slovenske tekstilne tradicije, <strong>in</strong><br />
ga s proizvajalci, oblikovalci <strong>in</strong> tržnimi<br />
strokovnjaki vgradili v oblikovanje nove<br />
l<strong>in</strong>ije tekstilnih izdelkov.<br />
Tradicija <strong>in</strong><br />
<strong>in</strong>ovativnost<br />
umetnostne obrti<br />
V Sloveniji je umetnostna obrt razvita<br />
obrtna dejavnost <strong>in</strong> <strong>po</strong>membna panoga<br />
KKI. Od drugih tradicionalnih obrti se razlikuje<br />
<strong>po</strong> <strong>in</strong>ovacijah, ki so na ustvarjalen<br />
nač<strong>in</strong> vnesene v največkrat ročno<br />
narejene izdelke. To jim daje aktualnost<br />
<strong>in</strong> <strong>za</strong>to so bolj pisani na kožo sodobnega<br />
človeka.<br />
M<strong>in</strong>istrstvo <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> bo s<strong>po</strong>dbujalo<br />
sistemsko širitev znanja <strong>in</strong> vešč<strong>in</strong>, ki<br />
jih imajo izdelovalci umetnostne obrti,<br />
<strong>po</strong>vezovanje njihovega dela s tržniki<br />
<strong>in</strong> turističnimi delavci <strong>in</strong> mednarodno<br />
izmenjavo izkušenj na tem <strong>po</strong>dročju.<br />
Prav širitev na mednarodne trge je<br />
izziv, ki je lahko dodatna s<strong>po</strong>dbuda <strong>za</strong> te<br />
dejavnosti KKI.<br />
Grafično oblikovanje<br />
<strong>in</strong> vidna s<strong>po</strong>ročila<br />
Grafično oblikovanje <strong>in</strong> oblikovanje<br />
vidnih s<strong>po</strong>ročil imata veliko družbeno<br />
moč, saj drži, da so dobro oblikovani<br />
s<strong>po</strong>ročilo, <strong>za</strong>misel ali vseb<strong>in</strong>a <strong>po</strong>lovica<br />
uspeha.<br />
V izobraževalnih delavnicah, ki jih bo<br />
<strong>po</strong>dpiralo M<strong>in</strong>istrstvo <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> na<br />
visokošolskih oddelkih <strong>za</strong> oblikovanje<br />
<strong>in</strong> arhitekturo, bo pred študentkami <strong>in</strong><br />
študenti naloga, da oblikujejo celostno<br />
grafično <strong>po</strong>dobo, s<strong>po</strong>čilo ali embalažo <strong>za</strong><br />
manjše <strong>po</strong>djetje ali ustanovo, tako da bi<br />
<strong>po</strong>stala bolj pre<strong>po</strong>znavna <strong>in</strong> uspešna.<br />
Digitalne<br />
<strong>in</strong>formacijske <strong>in</strong><br />
komunikacijske<br />
tehnologije<br />
Culture.si<br />
Danes si življenja ne moremo predstavljati<br />
brez hitro dostopnih <strong>in</strong>formacij, ki jih<br />
<strong>po</strong>nujajo komunikacijski programi novih<br />
tehnologij. Za mednarodno promocijo<br />
umetnosti <strong>in</strong> dedišč<strong>in</strong>e opravlja to nalogo<br />
v Sloveniji <strong>po</strong>rtal Culture.si, ki vsebuje<br />
<strong>in</strong>formacije v anglešč<strong>in</strong>i o producentih,<br />
festivalih, prizoriščih, izobraževalnih<br />
programih, <strong>po</strong>d<strong>po</strong>rnih dejavnostih <strong>in</strong><br />
virih f<strong>in</strong>anciranja, koledar aktualnih<br />
gostovanj <strong>in</strong> nasto<strong>po</strong>v v tuj<strong>in</strong>i <strong>in</strong> izbor<br />
mednarodnih dogodkov v Sloveniji, kontaktne<br />
imenike <strong>in</strong> banko slik <strong>in</strong> logoti<strong>po</strong>v.<br />
Portal je osnovan na odprtokodni spletni<br />
platformi MediaWiki, ki <strong>po</strong>ganja tudi<br />
Wikipedio, <strong>in</strong> je odlično orodje <strong>za</strong> skup<strong>in</strong>ski<br />
razvoj <strong>in</strong> urejanje kompleksnih zbirk<br />
znanja. Podatki so <strong>za</strong>ščiteni s prostimi<br />
licencami Creative Commons, tako da so<br />
brezplačno dostopni <strong>in</strong> u<strong>po</strong>rabljivi.<br />
M<strong>in</strong>istrstvo <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> vidi v projektu<br />
<strong>po</strong>membno javno dostopno bazo <strong>po</strong>datkov,<br />
u<strong>po</strong>rabno tako na ozkem <strong>po</strong>dročju<br />
umetnosti <strong>in</strong> kulture kakor širše <strong>za</strong><br />
druge dejavnosti družbe.
Od filma do <strong>po</strong>dcasta<br />
Filmi so najstarejši umetnostni komunikacijski<br />
medij, ki je neločljivo <strong>po</strong>ve<strong>za</strong>n s<br />
KKI. Je <strong>po</strong>pularen <strong>in</strong> ne zgublja obč<strong>in</strong>stva,<br />
čeprav je <strong>za</strong> njim že sto let delovanja.<br />
Podcasti so novejši komunikacijski<br />
medij, ki vse bolj pridobiva veljavo. Oba<br />
medija sta primerna <strong>za</strong> predstavljanje<br />
<strong>in</strong> obdelavo tem iz kulture <strong>in</strong> umetnosti.<br />
M<strong>in</strong>istrstvo <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> bo <strong>po</strong>dprlo njuno<br />
produkcijo, ki bo javno distribuirana <strong>in</strong><br />
dostopna širšemu krogu ljudi.<br />
Prosto programsko<br />
orodje<br />
Digitalna <strong>in</strong>formacijska <strong>in</strong> komunikacijska<br />
tehnologija ima velik <strong>po</strong>men ne le<br />
<strong>za</strong> KKI, temveč <strong>za</strong> razvoj družbe kot<br />
take, <strong>za</strong>to ni <strong>za</strong>nemarljivo vprašanje,<br />
kako družba na splošno gleda na prosto<br />
programsko orodje. M<strong>in</strong>istrstvo <strong>za</strong><br />
<strong>kulturo</strong> bo <strong>po</strong>dpiralo akcije, ki bodo<br />
s<strong>po</strong>dbujale širitev proste programske<br />
opreme, saj je <strong>po</strong>memben dejavnik <strong>za</strong><br />
kulturno <strong>in</strong> znanstveno ustvarjanje,<br />
širjenje <strong>in</strong>formacij <strong>in</strong> širok dostop do<br />
znanja. Če bi tako orodje nadomestilo<br />
kakšno avtorsko varovano programsko<br />
orodje, bi lahko veliko prihranili pri javni<br />
<strong>in</strong> <strong>in</strong>dividualni <strong>po</strong>rabi. Na tej <strong>po</strong>dlagi bi<br />
lahko nastale <strong>po</strong>membne storitvene<br />
dejavnosti v ekonomskem smislu, ki bi<br />
opravljale <strong>po</strong>d<strong>po</strong>rne storitve <strong>za</strong> u<strong>po</strong>rabnike<br />
<strong>in</strong> storitve razvijanja programske<br />
opreme. V tem okolju bi lahko nastajale<br />
tudi nove tehnološke <strong>in</strong>ovacije.<br />
Moč ustvarjalnosti v<br />
skupnosti<br />
Družbene <strong>in</strong>iciative<br />
kot skupnostna<br />
umetnost<br />
V družbi se čedalje bolj uveljavljajo<br />
<strong>in</strong>iciative, ki temeljijo na delovanju ljudi<br />
v skupnosti z namenom, da uveljavijo<br />
razne <strong>in</strong>terese, ki so koristni <strong>za</strong> vso<br />
skupnost. Pri tem se največkrat opirajo<br />
na nove, ustvarjalne metode dela. Delujejo<br />
<strong>po</strong>dobno kot skupnostna umetnost,<br />
ki je v Sloveniji znana z angleškim izrazom<br />
community arts. U<strong>po</strong>rabljajo orodje,<br />
ki je značilno <strong>za</strong> umetnostne prakse,<br />
aktivizem, raziskovanje <strong>in</strong> <strong>po</strong>litiko.<br />
V sodelovanju z Javnim skladom RS<br />
<strong>za</strong> kulturne dejavnosti, ki ima izjemno<br />
razvejeno kulturno mrežo, bo M<strong>in</strong>istrstvo<br />
<strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> <strong>po</strong>dpiralo družbene<br />
<strong>in</strong>iciative v obliki kreativnih dogodkov,<br />
projektov ali akcij, ki bodo uveljavljala<br />
načela trajnostnega razvoja, varstva<br />
okolja, medetničnih odnosov, <strong>po</strong>mena<br />
javnega prostora <strong>in</strong> enakih možnosti v<br />
oblikovanju družbenih <strong>po</strong>litik. Čeprav<br />
tovrstne <strong>in</strong>iciative mnogokrat niso<br />
razumljene kot tradicionalne KKI, so<br />
izjemno <strong>po</strong>membne <strong>za</strong> delovanje družbe<br />
v celoti. S tem ustvarjajo tudi primerno<br />
okolje <strong>za</strong> nastanek <strong>in</strong> razvoj KKI.<br />
Lokalna trajnostna<br />
oskrba s hrano<br />
Festivali ustvarjalne<br />
kuh<strong>in</strong>je<br />
Ustvarjalnost je <strong>po</strong>memben dejavnik razvoja<br />
tudi v dejavnostih, ki jih na splošno<br />
ne uvrščamo med KKI, kot so pridelava<br />
živil <strong>in</strong> prehranjevanje. M<strong>in</strong>istrstvo <strong>za</strong><br />
<strong>kulturo</strong> bo v sodelovanju z M<strong>in</strong>istrstvom<br />
<strong>za</strong> kmetijstvo sprejelo skupne ukrepe, s<br />
katerimi bi <strong>po</strong>pularizirali <strong>po</strong>men <strong>po</strong>rabe<br />
svežih živil, pridelanih na naravi prijazen<br />
nač<strong>in</strong> v bližnji okolici, <strong>in</strong> kul<strong>in</strong>ariko<br />
s tovrstnimi sestav<strong>in</strong>ami. Arhitekti,<br />
oblikovalci <strong>in</strong> umetniki bi lahko s proizvajalci<br />
<strong>in</strong> distributerji živil načrtovali <strong>in</strong><br />
izvajali <strong>kreativne</strong> festivale kuhanja, s<br />
katerimi bi promovirali skrb <strong>za</strong> okolje<br />
<strong>in</strong> zdravo prehranjevanje <strong>in</strong> ki bi bili tudi<br />
nova <strong>po</strong>slovna priložnost <strong>za</strong> male kmete<br />
<strong>in</strong> distributerje njihovih pridelkov.
Change language