3. Uvod v kvantno fiziko 2

2.5. DELCI - VALOVANJE 9
zaslonu zaznamo foton, je tako sorazmerna z
|E 1 + E 2 | 2 = E 0 e i(ks1−ωt) + E 0 e i(ks 2−ωt) 2 =
= | E 0 | 2 2+e ik(s 2−s 1 ) + e −ik(s 2−s 1 )
=
= 2| E 0 | 2 (1 + cos k∆s) =
= 4| E 0 | 2 cos 2 kax
2 L
ker je ∆s = ax/ ˙L.
Sedaj vidimo, kako je mogoče združiti klasičnoslikointerference
svetlobe s fotonsko sliko. Svetlobni detektor ne meri direktno E ali E 2 ,
temveč zaznava diskretne fotone. Detekcija je slučajna, verjetnost za
detekcijopajesorazmernaz|E| 2 .
2.5 Delci - valovanje
Doslej smo ugotovili, da je treba svetlobo obravnavati kot valovanje in
tok fotonov, ki so v nekaterih pogledih podobni delcem. Videli smo
tudi, da imajo lahko elektroni v atomu le določene diskretne energije.
Za fotone je energija zvezana s frekvenco: W = hν. Diskretne frekvence
pa so značilne za stoječe valovanje v omejenem prostoru. Vse to nas
navede na vprašanje, ali imajo morda tudi delci, kot so elektroni, kakšne
lastnosti valovanja.
Energijo fotona lahko zapišemo W = cp = hν = hc/λ. Takoje
λ = h p
De Broglie je leta 1924 po takem razmisleku postavil hipotezo, da so
tudi delci na nek način valovanje in da velja enaka zveza
λ B = h p =
To lahko zapišemo tudi malo drugače
h mv
(2.2)
k = 2π
λ B
= p h