3. Uvod v kvantno fiziko 2

2.4. SVETLOBA - FOTONI (DELCI) ALI VALOVANJE 7
toka največja, torej v interferenčnem vrhu. Dokler je vseh detektiranih
fotonov malo, interferenčnih prog ne bomo mogli opaziti, na zaslonu
bomo videli zadetke na nekaj slučajnih mestih. Po dovolj časa pa bomo
lahko opazili, da so v enakomerno razmaknjenih progah zadetki gostejši,
vmes pa jih skoraj ni - dobili bomo interferenčni vzorec.
100
80
60
40
20
200 400 600 800 1000
Interferen”cna slika po 100 fotonih
Verjetnost, da na danem mestu zaznamo foton, je torej sorazmerna
z E 2 . Polje na zaslonu je vsota polj, ki izhajajo iz obeh odprtin:
E = E 1 + E 2 =
= E 0 cos (ks 1 − ωt)+E 0 cos (ks 2 − ωt)
V E 2 dobimo člene z dvojno frekvenco, ki jih moramo povprečiti
po periodi, ker detektor ne more slediti dvojni optični frekvenci. To
najlažje naredimo takole. Povprečna vrednost je E 2 = (E 0 cos ωt) 2
= 1 2 E2 0, kar lahko dobimo tudi tako, da zapišemo polje v kompleksni
obliki E = E 0 e −iωt in je E 2 = 1 2 |E|2 = 1 2 EE∗ . Verjetnost, da na