3. Uvod v kvantno fiziko 2

More documents

Recommendations

Info

4 POGLAVJE 2. OSNOVE KVANTNE FIZIKE, NADALJEVANJE Zavorno sevanje, anoda iz molibdena Izmerjeni spekter kaže slika. Spekter je res zvezen, vendar vsebuje dve pomembni značilnosti. Prva je, da pod neko mejno valovno dolžino λ min ni sevane svetlobe. Mejna valovna dolžina je obratno sorazmerna spospeševalno napetostjo: hc λ min = eU ali maksimalna frekvenca sevanja je ν max = c/λ min = eU/h. Elektron lahkoprizaviranjuoddavsoenergijostem,daizsevafoton. Obstoj maksimalne frekvence spet kaže, da lahko svetloba pri dani frekvenci prejemaenergijolevobrokihhν, to je v obliki fotonov. Druga značilnost v spektru zavornega sevanja so ozki vrhovi, katerih položaj je odvisen od kovine, iz katere je anoda. Težjielementiimajo vrhove pri manjšihvalovnihdolžinah, to je pri večjih energijah fotonov. Elektronivanodinelesevajo,temveč lahko predajo del energije tudi atomom anode. Ti jo potem spet oddajo tako, da sevajo rentgensko svetlobo. Ostri vrhovi kažejo,datudiatomilahkoprejemajoalioddajajo le določene količine energije.
2.<strong>3.</strong> ATOMSKI SPEKTRI 5 2.3 Atomski spektri Ne le pri zavornem sevanju, temveč vselej, kadar vzbujamo atome, opazimo, da lahko atomi prejmejo ali oddajo le diskretne obroke energije. Ti so lahko različno veliki in so odvisni od atomov, ki jih opazujemo. Če na primer na plin izbranih atomov svetimo z belo svetlobo, ki vsebuje vse frekvence v nekem intervalu, v spektru svetlobe po prehodu skozi plin opazimo, da nekatere frekvence manjkajo ali da je pri njih svetlobe manj. Takemu spektru pravimo absorpcijski spekter in je značilen za izbrane atome. Atomi torej lahko absorbirajo le fotone nekaterih valovnih dolžin. Priabsorpcijifotonaalitrkuzelektronialidrugimiatomiseatomu poveča notranja energija. Tudi pri trkih se pokaže, da je sprememba notranje energije možna le v karakterističnih obrokih. Za atom, ki ima povečano notranjo energijo, pravimo, da je v vzbujenem stanju. Iz vzbujenega stanja v stanje z najmanjšo notranjo energijo lahko atomi prehajajo s sevanjem svetlobe ali pa s trki. Vzbujeni atomi lahko sevajo samo fotone s frekvencami, ki ustrezajo karakteristi”nim spremembam notranje energije atoma. Spektru izsevane svetlobe vzbujenih atomov pravimo tudi emisijski spekter in je zančilen za dane atome. To seveda izkoriščajo kemiki za analizo snovi. Obstoj diskretnih vrednosti energije vzbujenih stanj je nemogoče razložiti s klasično <strong>fiziko</strong>. Vendar se lahko spomnimo, da dobimo karakteristične frekvence pri nihanju strune, zračnega stolpca v piščali ali napete opne. Pri vseh teh primerih je karakteristična frekvenca posledica tega, da imamo opravka s stoječimi valovi. To nas navede na zaenkrat zelo megleno slutnjo, da imamo tudi pri elektronih v atomu nekakšno valovanje. Vklasični sliki je poseben problem stabilnost atomov. Rutherford je v začetku 20. stoletja s poskusi pokazal, da je v atomih majhno pozitivno nabito jedro, okoli katerega so negativni elektroni. Klasično se morajo elektroni okoli jedra gibati kot planeti okoli sonca. Vendar je tako gibanje pospešeno, zato bi elektroni morali sevati toliko časa, dokler ne bi padli v jedro. Račun, ki ga bomo naredili kasneje, pokaže, da bi naj bil ta c”as le kakih 10 −8 s. Atomov torej sploh ne bi smelo biti.
Page 1 and 2: Poglavje 2 Osnove kvantne fizike, n
Page 3: 2.2. ZAVORNO SEVANJE 3 λ c = h/mc
Page 7 and 8: 2.4. SVETLOBA - FOTONI (DELCI) ALI
Page 9 and 10: 2.5. DELCI - VALOVANJE 9 zaslonu za
Page 11 and 12: 2.5. DELCI - VALOVANJE 11 curek pri
Page 13 and 14: 2.5. DELCI - VALOVANJE 13 Ta je tor
Page 15 and 16: 2.6. VALOVNI PAKET IN NAČELO NEDOL

3. Uvod v kvantno fiziko 2

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?