3. Uvod v kvantno fiziko 2

2.2. ZAVORNO SEVANJE 3
λ c = h/mc imenujemo Comptonova valovna dolžina. Za elektron je
λ c = hc/mc 2 = 1240 eVnm/0, 5MeV= 2,4˙8 .10 −3 nm.
Poglejmo primer. Naj ima svetloba valovno dolžino λ =0, 240 nm.
To ustreza energiji hν = hc/λ =1240eVnm/0, 240nm =5keV. Po
enačbi2.1jeprikotuθ =60 0
λ = λ +0, 5λ c =0, 241 nm
Razlika ni velika, je pa zlahka merljiva. Energijo, ki jo je izgubil foton,
seveda odnese elektron. Očitno je tudi, da je relativna sprememba
valovne dolžine fotona vidne svetlobe pri sipanju zelo majhna.
Pojav Comptonovega sipanja jasno kaže, da se svetloba na prostih
elektronih siplje kot tok fotonov, ki imajo energijo in gibalno količino
in se gibljejo s hitrostjo c, njihova masa je torej 0.
2.2 Zavorno sevanje
Rentgenskosvetlobo,tojesvetlobozvalovnodolžino pod 1 nm je
mogoče dobiti tako, da v evakuirani cevi pospešujemo elektrone, ki
izhajajo iz katode, z napetostjo U nad 1 kV (slika). Ko se elektroni
zenergijoeU zaletijo v anodo, se v njej zavirajo in pri tem sevajo.
To zavorno sevanje je posledica pospešenega gibanja elektronov, torej
klasičnega pojava. Spekter tega sevanja je po klasični elektrodinamiki
v podrobnostih odvisen od tega, kako se elektroni v anodi zavirajo,
pričakovali pa bi, da so v njem zastopane vse frekvence.