Drugo porocilo o monitoringu RTVS.pdf - Mirovni inštitut

More documents

Recommendations

Info

Kritična javnost je nekajkrat opazila nesorazmerja pri izbiri gostov v smislu politične enostranskosti. Vendar v splošnem nismo zasledili izrazitih posebnosti v številu enot, uravnoteženosti in številu udeležencev oddaj, recimo po ključu političnih in drugih predstavnikov, političnih strank. Posebnosti ni niti v merjenju zastopanosti področij (gospodarstvo, zunanja, notranja politika …). V izbranem obdobju smo zasledili tudi nekaj napovedi sprememb. V javnosti močno izpostavljene očitke, da se v programu povečuje delež verskih vsebin in prenosov maš, so odgovorni na čelu z direktorjem televizije Jožetom Možino pojasnili z dejstvom, da je letošnje leto pač izjemno zaradi ustanovitve novih škofij in posvetitev novih škofov. Možina tudi ugotavlja, da se delež verskih vsebin ni povečal: »Sam delež programskega časa, namenjenega verskim vsebinam, pa se ni povečal. Verski program ima konstantne oddaje.« 2 V »Izhodiščih za pripravo programsko produkcijskega načrta za leto 2007«, predstavljenih na redni seji Programskega sveta RTV Slovenija 18. 7. 2006, beremo drugače: »Predlogi s področja Verskega programa za leto 2007 so povezani z nekaterimi temeljnimi usmeritvami RTV Slovenija in odzivi gledalcev na program uredništva. Za oddaje Sveto in svet, Obzorja duha in Duhovni utrip predlagamo, da so v prihodnje na sporedu neprekinjeno vse leto, seveda ob ustreznem povišanju tehničnih kapacitet in finančnih sredstev.« Tudi če bi to bilo res, je predlog drugačen od konstatacije, ki jo ponuja Možina. 3 Rajko Gerič, v.d. odgovornega urednika informativnega programa, v oddaji Prvi in drugi napove, da bo poslej oddaja Odmevi skoncentrirana le na eno temo. 4 Ob napovedanem krčenju minutaže Dnevnika se zdi takšna kombinacija monotematizacije Odmevov korak v smer z manj informativnega programa, za katerega bi se smeli vprašati, če bo do njega prišlo, čemu ali komu koristi. Stalen javni očitek vsebinam spomladansko-poletnem obdobju 2006 je bil tudi tisti o prekomernem številu ponovitev oddaj. Te so v poletni shemi sicer značilnost tudi drugih televizij, vendar so bile izstopajoče tiste, ki so se zgodile ob 15. obletnici osamosvojitve, kamor sodijo tudi vsakodnevne ponovitve pod naslovom »Sedma moč osamosvojitve«, ki je bila nazadnje 26. oktobra 2006, in pomenijo ponovitev oddaj skoraj štirih mesecev (konkretno: ponovitev več kot 100 dnevnikov iz istega koledarskega obdobja v letu 1991). Na spletnem portalu RTV Slovenija oglašujejo in utemeljujejo ponovitve takole: »15. obletnica osamosvojitve Slovenije. TV Slovenija je bil edini televizijski medij, ki je leta 1991 dogodke celovito spremljal, jih soustvarjal in usmerjal. Da se bomo dogodkov in vloge tega medija spomnili, so na 1. programu Televizije Slovenija ponovitve TV Dnevnikov iz leta 1991.« 5 Še posebej zgoščen je bil spored oddaj 10 dni po 25. juniju: tega dne leta 1991 je slovenski parlament sprejel ustavni zakon za uresničitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije in 2 Vasja Jager, »Ne bomo poneumljali ljudi«, TV Večer (priloga Večera), 15. 9. 2006. 3 Tednik Mladina je prejel in objavil tole pojasnilo službe za stike z javnostmi na TV Slovenija: »Napovednik za prenose maš je bil izdelan marca leta 2005 in ga od takrat, seveda s sprotnim spreminjanjem besedila (lokacija, termin), tudi predvajamo. Uredništvo napovednikov promovira oddaje iz različnih uredništev TV Slovenija in zato pripravlja tudi napovednike za uredništvo verskega programa. Tako imamo izdelan napovednik za njihove oddaje Sveto in svet, Obzorja duha, Duhovni utrip in Ozare, napovedujemo pa tudi prenose nekaterih slovesnosti ob pomembnejših verskih praznikih, posebnih dogodkih in obeležjih.« Primerjaj Aleksander Mićić, »RTV Slovenija ali RTV Vatikan«, Mladina, 5. 8. 2006. 4 <strong>RTVS</strong>, Prvi in drugi, 21. 9. 2006. 5 Primerjaj www.rtvslo.si. Če prav razumemo, se je ciklus ponovitev dnevnikov končal na ta dan, ker je iz Slovenije odšel zadnji vojak, kar pomeni, da je slabo utemeljeno ne le predvajanje ponovitev, ampak tudi njihova končna zamejitev. 6
odvila se je desetdnevna vojna. Lahko ugotovimo, da je bil program televizije zlorabljen v politične namene poveličevanja najbolj zaslužnih v osamosvojitveni vojni: zasluge v njej si v največji meri lasti prav vladajoča politika, ki je zahtevala nov zakon o RTV in vsebinske spremembe, ki smo jim priča. 1.1.2. Poskusi ideologizacije TV vsebin V napovedih glede sprememb programa bodisi glede načina poročanja, poudarka določenim vsebinam in komentarjem ali religijskim, svetovnonazorskim ali duhovnim preferencam, smo zasledili nekaj napovedi državotvornosti, pa tudi že njihovih udejanjenj. Direktor TV Slovenija Jože Možina je recimo ob zapletih na slovensko-hrvaški meji poročal, da mora nacionalna televizija delovati državotvorno: »Žal se kaže, da je Slovenija soočena z v domovinski vojni nabranim hrvaškim nacionalizmom. To je trenutek, ko se moramo Slovenci poenotiti in tudi nacionalna televizija mora pokazati in kaže tisto mero državotvornosti, ki je v takih primerih nujno potrebna.« 6 Pojem državotvornosti kreira, napolnjuje in definira ravno politika; ta določa, kaj tvori državo in kaj je opredeljeno za pravilno politično držo. Državotvornost tudi ni posebna novinarska kategorija in opredeljuje ravnanje novinarjev glede na politični kriterij. Iz napovedanega stališča smemo sklepati, da se s takšnim vodilom javnega RTV servisa daje v oklepaj avtonomno delo novinarjev in se ga politizira, hkrati pa priznava zavezanost uradni politiki. Takšno stališče ni v skladu niti za napovedano depolitizacijo RTV niti z izhodišči, ki jim mora javni servis slediti. Na prvi izredni seji Programskega sveta <strong>RTVS</strong> 12. 9. 2006 so programski svetniki razpravljali o programskih standardih, med katerimi je tudi zahteva po izogibanju prikazovanja totalitarnih sistemov na všečen način. »Svetniki so razpravljali tudi o programskih standardih, zataknilo pa se je pri besedilu alineje o izogibanju prikazovanja totalitarnih sistemov na dopadljiv način,« je poročal Dnevnik. 7 Zahteva je sporna po sebi, ker narekuje nekaj, kar se zdi samoumevno in regulirano s splošnimi etičnimi novinarskimi kodeksi, zato verjetno razkriva dodatno ideološko motivacijo, s pomočjo katere se zahteva dirigirano predstavljanje določenih zgodovinsko in ideološko relevantnih vsebin na ustrezen način: »ustreznost« je tu tista, ki ideologizira izbiro vsebin. V Večeru 15. septembra 2006 Jože Možina priznava: »Ravno v teh dneh smo predvajali dokumentarec o Fidelu Castru. Učinek teh vsebin je veliko trajnejši, pa čeprav jih gleda kakšen odstotek ljudi manj.« Glede na tako razlago se ni mogoče izogniti vtisu, da so nekatere oddaje v televizijskem programu predvajane selekcionirano in v skladu z nekaterimi ideološkimi kriteriji. 8 Nove definicije humorja: svetnik, član programskega sveta RTV, dr. Ivan Štuhec, je na seji programskega sveta 18. 7. 2006 ugotavljal zelo zoženo prezenco humorja na radiu in televiziji, zato je predlagal njuno razširitev, saj se ta preveč osredotoča na politiko in seks. 9 V ta namen je »sugeriral televiziji in radiu, da začneta načrtno iskati humoriste, ki bodo ustvarjali humor v vseh diapazonih človekovega življenja«. Razlog je sicer trivialen: »Skozi humor se ustvarja sproščenost in distanca do sicer blazno resnih problemov našega življenja.« 10 Predlog še ni 6 Mateja Hrastar, »Nič nas ni strah, če je JJ še z nami«, Mladina, 16. 9. 2006. 7 (mak), »Novi statut RTV Slovenija odraz zakona o RTV«, spletni Dnevnik, 13. 9. 2006. 8 Po razpoložljivih informacijah besedilo programskih standardov, ki ga bo programski svet obravnaval na novembrski seji, ne vsebuje več določila o izogibanju prikazovanja totalitarnih sistemov na dopadljiv način. 9 Štuhec na seji ugotavlja: »V socializmu sta bili dve temi tabu: politiki pa seks. Zdaj sta pa ravno dve temi, ki nista več tabu: politiki in seks. In humor se je zreduciral na politike in na seks.« 10 Povzeto po avdioposnetku seje programskega sveta z dne 18. 7. 2006. 7
Page 1 and 2: Poročilo o spremljanju delovanja R
Page 3 and 4: Vsebina Uvod 4 Spremljanje izbranih
Page 5: Oddaja Pod žarometom je bila na sp
Page 9 and 10: Kot smo že zabeležili, je bila v
Page 11 and 12: 4. Novinarska načela: Kako po spre
Page 13 and 14: Korektno je bilo poročanje o volil
Page 15 and 16: je v. d. odgovornega urednika kultu
Page 17 and 18: Razpis za delovna mesta odgovornih
Page 19 and 20: Tomaž Glažnar, na seji 26. oktobr
Page 21 and 22: odstavka 16. člena daje neposredno
Page 23 and 24: To pozitivno določilo brez določi
Page 25: Vzemimo za primer stroške delovanj

Drugo porocilo o monitoringu RTVS.pdf - Mirovni inštitut

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?