Drugo porocilo o monitoringu RTVS.pdf - Mirovni inštitut

Večravenska mreža odločanja se izkaže tudi pri regionalnih centrih. Iz 68. člena statuta, v
katerem so opredeljene pristojnosti vodje regionalnega centra, je razvidno, da ta nima
programskih pristojnosti. Torej na tej točki statut ni sledil logiki zakona, ki se uveljavlja v vlogi
generalnega direktorja, ki ima zdaj tudi programske pristojnosti. Iz tega sledi, da se pri
regionalnih centrih vzpostavljajo tri vertikale odločanja, saj so radijski odgovorni uredniki
odgovorni radijskemu direktorju, televizijski direktorju televizije, vodja regionalnega centra pa
generalnemu direktorju. S tem pride tudi do asimetričnega obveščanja vodstvenih delavcev z
navidez enakimi pristojnostmi in »močjo«. Problemi, povezani z večravensko mrežo odločanja,
so bili pristoni tudi v preteklosti, ker je bilo možno različno tolmačiti »moč« in pristojnosti
posameznih vodstvenih delavcev. Iz zgoraj povedanega je mogoče skleniti, da tudi novi statut
ni uspel zagotoviti, da do teh problemov ne bi prihajalo.
4.2.6. Izobraževalni program
Iz strukture programov Televizije Slovenija, ki je določena v 72. členu statuta, je razvidno, da
izobraževalni program ni dobil posebnega statusa, čeprav je to ena izmed najbolj pomembnih
funkcij in vsebin javne televizije, ki v Sloveniji še vedno ni dovolj razvita in bi jo bilo potrebno
dodatno krepiti in razvijati v skladu s sodobnim razvojem v svetu.
4.2.7. Izobraževalni center
Iz opisa dejavnosti RTV Slovenija v 8. členu statuta izhaja, da je izvajanje izobraževanja in
strokovnega usposabljanja, razen ko gre za funkcionalno izobraževanje, del tržnih dejavnosti
RTV Slovenija. Vprašanje pa je, ali se na primer pod funkcionalno izboraževanje lahko šteje
tudi izobraževanje s področja uvajanja digitalizacije, ki ne bo zajela le predvajanja in distribucije
programov, ampak zahteva dodatna znanja in veščine programskih delavcev, z novinarji vred.
Digitalizacija bo omogočila obsežnejše uvajanje večopravilnosti (multiskilling) in bimedialnosti,
povzročila bo spremembo organiziranosti uredništev in produkcijskih skupin, postavila bo nove
produkcijske standarde in delovne normative. Če statutarno določilo o izvajanju izobraževanja
znotraj RTV Slovenija kot tržne dejavnosti pomeni opustitev zahtevnejših in za udeležence
brezplačnih oblik stalnega izobraževanja programskih in drugih delalvcev RTV Slovenija, je to
slaba rešitev. Že omenjeno uvajanje digitalne radiodifuzije bi moralo prispevati k zavesti o
pomenu stalnih in intenzivnih oblik izobraževanja in usposabljanja na RTV Slovenija, ki bodo
rezultirale z najbolj usposobljenimi in kakovostnimi produkcijskimi in programskimi kadri.
4.2.8. Ločenost finančnega poslovanja javne službe
Ločenost finančnega poslovanja javne službe, kot je določena v 87. členu statuta, je
nezadostno opredeljena. Člen namreč skopo določa, da se poslovanje javne službe vodi
ločeno od tržnih dejavnosti ter da se prihodke iz javnih sredstev lahko uporabi za opravljanje
javne službe, ki je določena v zakonu. Zakon o RTV Slovenija pa javno službo definira z
naštevanjem programov in programskih vsebin, ki so del javne službe.
Pri opredeljevanju, katera področja sodijo v sklop poslovanja RTV Slovenija, ki se financira iz
javnih sredstev, bi potrebovali bolj natančne navedbe. Tako ostaja nejasno, ali se iz javnih
sredstev (rtv prispevka in proračunskih sredstev) lahko financira le ustvarjanje, pripravljanje,
oddajanje in arhiviranje programov, ali pa tudi na primer delovanje programskega in
nadzornega sveta, izobraževanje, svetovanje, nakupi zunanje produkcije (npr. filmov) ipd.
24