Drugo porocilo o monitoringu RTVS.pdf - Mirovni inštitut

navodil novinarjem in urednikom, ne pa kot public promise, javna zaveza ustanove
državljanom, ki jo plačujejo.
4.2.3. Varuh pravic gledalcev in poslušalcev
Trinajsti člen statuta določa, da ima RTVS varuha pravic gledalcev in poslušalcev. Že v
splošnih pripombah smo omenili spornost posega statuta v zakon glede mehanizmov za
obravnavo pripomb in predlogov gledalcev in poslušalcev. Zakon o RTV Slovenija to nalogo
popolnoma neprimerno daje programskemu svetu, ki je za takšno funkcijo neprimeren in
takšne naloge operativno sploh ne more učinkovito izvajati. Nevladne organizacije smo pri
obravnavi zakona predlagale mnogo boljšo rešitev, prek posebnega odbora za programske
pritožbe in predloge gledalcev in poslušalcev, skupaj s konkretnimi rešitvami glede njegove
sestave, pristojnosti in razmerja do programskega sveta. Bistveno za organ, ki naj obravnava
pripombe in predloge gledalcev in poslušalcev, je njegova relativna neodvisnost pri obravnavi
posamičnih primerov, tudi od programskega sveta kot organa upravljanja javnega zavoda.
Temu je lahko odgovoren le na splošnejši ravni - s poročanjem in predlaganjem ukrepov za
izboljšanje stanja na podlagi obravnave utemeljenih pripomb in predlogov.
Zakon o RTV Slovenija torej ni predvidel takšnega organa, zato ga vpeljuje statut, vendar z
neposrečeno določbo 13. člena, ki določa le, da »RTVS ima varuha pravic gledalcev in
poslušalcev«. Naslednji stavek določa, da programski svet sprejme pravilnik o delovanju tega
instituta, ki mora biti po prehodnih določbah statuta sprejet v roku šestih mesecev po uveljavitvi
statuta.
Bistvena značilnost takšnega varuha, če naj ima takšno ime, je njegova neodvisnost in
možnost izvedbe preiskav s pridobitvijo informacij pri institucijah in organih, ki jih nadzira.
Neodvisnost se zagotavlja s trajnostjo mandata, financiranjem in natančno opredelitvijo
pooblastil takšnega organa. To naj bi določal čim višji pravni akt, pri varuhu človekovih pravic je
to ustava, ki instituciji zagotavlja trajnost in relativno samostojnost tudi v razmerju do tistih, ki jih
nadzira.
V tem primeru je bilo to zamujeno tako pri zakonu kot pri statutu, saj naj bi te naloge določil še
nižji akt od statuta, to je pravilnik, ki ga sprejme programski svet. Tak način ne daje upanja in
zagotovil, da bo šlo v resnici za relativno neodvisen organ, ki bo lahko neodvisno obravnaval
pripombe in predloge gledalcev in poslušalcev. To mu hkrati ne zagotavlja kredibilnosti, tako
notranje kot zunanje, ki je edino zagotovilo za uspešnost takega organa.
4.2.4. Neodvisnost novinarjev in urednikov
V prvem odstavku 39. člena statuta, ki govori o neodvisnosti novinarjev in urednikov, je
zapisano: »Novinarjem in urednikom se ne sme odpovedati delovnega razmerja, zmanjšati
plače, spremeniti statusa v uredništvu ali kako drugače poslabšati njihovega položaja zaradi
izražanja stališč, ki so skladna s programsko zasnovo ter kodeksom novinarske etike ali zaradi
odklonitve objave informacije ali mnenja, s katerim bi kršili programsko zasnovo in kodeks
novinarske etike.«
22