Drugo porocilo o monitoringu RTVS.pdf - Mirovni inštitut

kulturnem bloku en prispevek, sledi kronika, nato oglaševalski blok z enim oglasom. Po
športnem bloku, ki je dolg približno štiri do pet minut, sledi zaključek oddaje z napovedjo
prispevkov naslednje informativne oddaje ob 19. uri.
Pogosto je na koncu oddaje prispevek ali novica, ki sta narejena neposredno pred ali med
oddajo, včasih gre tudi za telefonska javljanja novinarjev, kar daje oddaji pridih aktualnosti in
svežosti. Tako je bila v Dogodkih in odmevih v ponedeljek, 6. novembra 2006, ko je bil aktualna
sodba Evropskega sodišča za človekove pravice glede varčevalcev Ljubljanske banke, znotraj
napovednika za naslednjo oddajo že objavljen prvi odziv zunanjega ministra Dimitrija Rupla na
sodbo.
V Dogodkih in odmevih še naprej prevladujejo politične in za njimi še gospodarske teme, ki
zadevajo delo vlade, opozicije, parlamenta in gospodarskih družb, manj je poročanja o družbi
in politiki v širšem pomenu besede (na primer o civilni družbi, nevladnih organizacijah ipd.).
Nekoliko več je poročanja o konfliktnih situacijah. Tako so bili v petek, 10. novembra 2006, v
ospredju aktualni dogodki z ambruškimi Romi in protest avtoprevoznikov.
Ponavadi imajo domače teme prednost pred tujimi, tudi časovno je večinoma najprej na vrsti
domači blok, sledijo najpomembnejše tuje teme, agencijske novice in nato zopet prispevki iz
Slovenije. V seštevku tudi po minutaži domače teme oziroma dogodki, ki se neposredno
nanašajo na Slovenijo, prevladujejo. Tako je bilo, na primer, v Dogodkih in odmevih 10.
novembra 2006 le šest minut oddaje namenjenih dogajanju po svetu.
Pri poročanju so v ospredju dogodki, ki so napovedani ali in pa so posledica uradnih virov
informacij (novinarske konference, izjave, sporočila). Tako je radio v omenjeni oddaji 10.
novembra 2006 med drugim poročal o novinarskih konferencah predsednika vlade Janeza
Janše, ministra za delo Janeza Drobniča, ministra za visoko šolstvo Jureta Zupana in vladnega
urada za informiranje. Drugi prispevki so obravnavali sejo ene od parlamentarnih komisij,
posvet finančnikov v Portorožu, dneve bančnikov na Bledu in priprave na uvedbo evra.
Kljub temu se nadaljuje tudi praksa, da novinarji prispevke nadgrajujejo z iskanjem odzivov na
informacije (v oddaji 6. novembra 2006 so bili objavljeni različni odzivi na sodbo evropskega
sodišča v primeru varčevalcev Ljubljanske banke). Konec tedna so nekoliko bolj v ospredju
tematski prispevki, ki jih uredniki in novinarji pripravljajo bolj ali manj neodvisno od tekočih
dogodkov oziroma kot odziv nanje. Na splošno se novinarji izogibajo komentiranju v prispevkih,
včasih pa se temu približajo z izborom besed ali z naslovi prispevkov.
Tako je denimo dopisnik z Dolenjske v sicer korektnem poročilu 10. novembra 2006 o srečanju
romskih svetnikov in prebivalcev Ambrusa pripomnil, da so si svetniki izbrali neprimeren dan za
obisk zaselka, ker so v nedeljo volitve in predstavnikov občine Ivančna Gorica zato ni bilo.
Novinar sicer ni podrobneje pojasnil, zakaj naj bi bil izbran neprimeren dan oziroma kakšno
zvezo imajo volitve z neudeležbo predstavnikov občine.
Prispevek pa je bil korektno pripravljen s stališča ugotovitve analize, da v prispevkih praviloma
nastopajo vse vpletene strani, če gre za konfliktne situacije, in da si novinarji praviloma
prizadevajo najti »drugo plat medalje«. Pri poročanju o vladi in vladajoči koaliciji ni bilo opaziti
očitne naklonjenosti vladajočim ali opoziciji. Pri poročanju je bilo v tednu podrobnejšega
spremljanja oddaj novembra 2006 dosledno spoštovano načelo, da imata besedo obe strani.
12