Drugo porocilo o monitoringu RTVS.pdf - Mirovni inštitut

More documents

Recommendations

Info

Skrajno nenavadno je, da bo Gerič znanje in izkušnje novinarke izkoristil tako, da ji prepoveduje delo. Po razpoložljivih informacijah novinarka ni bila deležna niti pisnega pojasnila, zakaj ji je delo onemogočeno. Isto gesto ponovi direktor TV Slovenija Jože Možina v intervjuju za sobotno prilogo Dela. Tu sta vprašanje novinarja in pojasnilo direktorja, zakaj Vida Petrovčič ni več vidna v prispevkih televizije: »Kaj se je zgodilo z Vido Petrovčič Zakaj in kam ste jo premestili – Mislim, da ni premeščena iz informativnega programa. Z urednikom [Rajkom Geričem] sicer o tem nisem govoril. Kaj se je z njo zgodilo, vam bo mogoče bolj jasno, če si boste ogledali Utrip izpred treh tednov.« 17 Možina po povedanem ne stori tega, kar bi moral: pojasniti javnosti tisto, kar jo zanima: čemu in zakaj sankcije do novinarke in kako jih utemeljiti, ampak priznava, da njene situacije ne pozna. Pozneje namesto navedbe razlage glede tega, »kaj se je z njo zgodilo«, nonšalantno dodaja, da si je treba ogledati inkriminirani prispevek, kot da je iz njega jasno tisto, kar bi šele moral razložiti. Zaradi odsotnosti pojasnila je takšno postopanje videti kot mobbing, javno ožigosanje slabega dela novinarke, ki si je pač zaslužila »suspenz«. Po oceni novinarke Vide Petrovčič je kazen, ki jo je doletela, politično motivirano maščevanje za izrečene besede v Utripu. Preseneča, da se glede jasnega primera novinarskega »suspenza«, pri katerem je bila novinarka v (enem samcatem) stavku kritična do ministrove predstave o tem, kako si on predstavlja popravek, ni ooglasilo nobeno od novinarskih združenj na državni ravni. Vse okoliščine kažejo na to, da je bila njena odstranitev posledica politične zahteve. 1.1.5. Vprašalnik za vodstvo in urednike Televizije Slovenija V okviru monitoringa delovanja RTV Slovenija po sprejetju novega zakona o RTVS smo se obrnili tudi na vodstvo televizijskega programa, da bi direktorje in urednike povprašali o zaznanih ali pričakovanih spremembah pri njihovem delu, s čimer bi prispevali k celovitejšim rezultatom in večji verodostojnosti poročila. Rezultati so bili presenetljivi. Po elektronski pošti smo poslali vprašalnik s petimi vprašanji, na katera so lahko odgovarjali poljubno dolgo. Ta vprašanja so bila poslana na naslove Mojce Menart, Tanje Starič, Jožeta Možine, Janija Virka, Vanje Vardjana, Antonia Rocca, Roberta Apollonija, Alberta Halasza, Helene Zver, Nataše Segulin, Boža Zorka, Ilinke Todorovski, Metke Lajnšček, Lidije Hren in Rajka Geriča. Našteti so bili ali so ravnokar nastopili vlogo direktorja televizijskih programov, področnih odgovornih urednikov televizijskih programov v regionalnih centrih, programov narodnostnih manjšin ali posameznih oddaj. Kratek vprašalnik je obravnaval morebitne programske spremembe na TVS od septembra 2005 do junija 2006 v kontekstu novega zakona o RTVS. V integralni obliki se je glasil: 1. Kakovost: Ali ste v navedenem obdobju od sprejetja novega zakona o RTVS zaznali spremembe v kakovosti dela, izvajanju programskih vsebin ali druge posebnosti, ki bi bile z njim povezane 2. Zunanji vplivi: Je prihajalo do nenapovedanih in dirigiranih sprememb, odločitev ali drugih posebnosti pri delu, bodisi zaradi političnih, ideoloških, moralnih, svetovnonazorskih ali drugih pritiskov ali učinkov Za kakšne spremembe in posebnosti je šlo 3. Novi zakon: Kakšna je vaša ocena učinkovanja novega zakona na vaše delo in pristojnosti, še zlasti v primerjavi z vašimi preteklimi izkušnjami pod prejšnjim zakonom 17 Gorazd Utenkar, »Nacionalka bo odigrala povezovalno vlogo znotraj slovenske nacije«, Delo, 4. 11. 2006. 10
4. Novinarska načela: Kako po sprejetju novega zakona ocenjujete stanje izpolnjevanja načel novinarske etike, neodvisnosti in nevtralnosti v vašem delovnem okolju, spoštovanja resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij Ste zaznali kakšna odstopanja 5. Pričakovanja: Ker ste mogoče med tistimi, ki so jih zajele kadrovske spremembe, ali pa ste novo funkcijo šele zasedli, bi nas zanimalo, kako si izvajanje novega zakona o RTV predstavljate v prihodnje oziroma kakšne spremembe si obetate Rezultati ankete so bili porazni zaradi nesodelovanja omenjenih. Na vprašanja sta nam odgovorila le Antonio Rocco, glede uresničevanju novega zakona o RTVS v RTV programih za italijansko skupnost, in Božo Zorko iz regionalnega centra RTV Maribor. Na vseh pet vprašanj odgovarjata negativno (ni sprememb, pri točki 3 in 5 opozarjata na »čakanje« na statut). Ostali uredniki in urednice nam niso odgovorili niti vljudnostno, z izjemo Tanje Starič in Ilinke Todorovski. Obe sta želeli opozoriti na dejstvo, da niste več urednici programov, a so njunih odgovori po tistem, ko sta bili dodatno opozorjeni na dejstvo, da se anketa nanaša tudi ali prav na obdobje, ko sta bili urednici, ni bilo. Ob obeh omenjenih nam niso na noben način odgovorili: Mojca Menart, Jože Možina, Jani Virk, Vanja Vardjan, Robert Apollonio, Albert Halasz, Helena Zver, Nataša Segulin, Metka Lajnšček, Lidija Hren in Rajko Gerič. Iz majhnega vzorca dveh odgovorov ne moremo izpeljati smiselnih sklepov, izostanek odgovorov preostalih anketirancev pa je poveden po sebi in si ga morebiti lahko razlagamo kot posredno priznanje, da v monitoringu iz nekega razloga ne želijo sodelovati. Za javni zavod s tako širokim poslanstvom, kot ga ima nacionalna RTV hiša, se tako postopanje ne zdi dopustno in utegne po svoje pričati o drugačnih razmerah v njem. 1.2 Spremljanje izbranih programskih vsebin Radia Slovenija 1.2.1 Spremljanje informativne oddaje na Radiu Slovenija Dogodki in odmevi V drugem delu spremljanja oddaje Dogodki in odmevi, osrednje informativne oddaje Radia Slovenija, ki je na sporedu vsak dan ob 15.30, smo ugotovili, da večjih sprememb ali posebnosti v poročanju nacionalnega radia ni bilo. Oddajo smo spremljali od maja do novembra 2006, za potrebe tega poročila pa podrobneje v izbranih dnevih novembra 2006. V primerjavi z analizo prejšnjega obdobja (predstavljeno v prvem poročilu o spremljanju RTV Slovenija maja 2006) je v obdobju, ki ga zdaj obravnavamo, opaziti večji poudarek na spremljanju dogodkov, povezanih z Rimokatoliško cerkvijo. Hkrati pa je bilo odstopanje od večinoma profesionalnega poročanja mogoče opaziti v času mejnih incidentov v Hotizi (konec avgusta in v začetku septembra), ko je predvsem pri poročanju dopisnikov iz Slovenije prišel v ospredje »državotvoren« način podajanja informacij. »Državotvorno« poročanje se je med drugim kazalo v uporabi jezika »Mi« (Slovenci) – »Oni« (Hrvati). Tako so mestoma predstavniki hrvaških državnih institucij predstavljeni bolj kot predstavniki hrvaškega naroda in ne kot predstavniki institucij. Poročanje je v tem smislu nekako »usklajeno« z izjavo direktorja TV Slovenija Jožeta Možine, ki je ob aretaciji slovenskih novinarjev v Hotizi dejal, da mora nacionalna televizija pokazati tisto mero državotvornosti, ki je v takšnih primerih nujno potrebna. Tudi v strukturi oddaje Dogodki in odmevi ni prišlo do sprememb. Gre za približno 30-minutno oddajo, ki se začne z napovednikom in približno petimi naslovi, ki napovedujejo nosilne teme oddaje. Oddajo prekine kratek vmesni napovednik, v povprečju je proti koncu oddaje v 11
Page 1 and 2: Poročilo o spremljanju delovanja R
Page 3 and 4: Vsebina Uvod 4 Spremljanje izbranih
Page 5 and 6: Oddaja Pod žarometom je bila na sp
Page 7 and 8: odvila se je desetdnevna vojna. Lah
Page 9: Kot smo že zabeležili, je bila v
Page 13 and 14: Korektno je bilo poročanje o volil
Page 15 and 16: je v. d. odgovornega urednika kultu
Page 17 and 18: Razpis za delovna mesta odgovornih
Page 19 and 20: Tomaž Glažnar, na seji 26. oktobr
Page 21 and 22: odstavka 16. člena daje neposredno
Page 23 and 24: To pozitivno določilo brez določi
Page 25: Vzemimo za primer stroške delovanj

Drugo porocilo o monitoringu RTVS.pdf - Mirovni inštitut

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?