Drugo porocilo o monitoringu RTVS.pdf - Mirovni inštitut

Poročilo
o spremljanju delovanja RTV Slovenija
po sprejetju novega zakona
2. del (november 2006)
Izdajatelj:
Mirovni inštitut
Metelkova 6
1000 Ljubljana
Slovenija
http://www.mirovni-institut.si
1

Sodelavke in sodelavci:
Janez Aljančič
Sandra Bašić Hrvatin
Gašper Lubej
Brankica Petković
Špela Stare
Boris Vezjak
Urednica:
Brankica Petković
Lektor:
Andrej Koritnik
Izid poročila omogočil: Open Society Institute
Poročilo je del projekta Media Watch (http://mediawatch.mirovni-institut.si).
Ljubljana, november 2006
2

Vsebina
Uvod 4
Spremljanje izbranih programskih vsebin RTV Slovenija 4
Spremljanje izbranih programskih vsebin TV Slovenija 4
Kvantitativno-kvalitativna analiza 4
Poskusi ideologizacije TV vsebin 7
Diskurzivna analiza sprememb 8
»Suspenz« novinarke Vide Petrovčič 8
Vprašalnik za vodstvo in urednike TV Slovenija 10
Spremljanje izbranih programskih vsebin Radia Slovenija 11
Spremljanje informativne oddaje na Radiu Slovenija Dogodki in odmevi 11
Spremljanje kadrovskih sprememb 13
Kadrovske spremembe na TV Slovenija 14
Kadrovske spremembe na Radiu Slovenija 15
Kadrovske spremebe v regionalnih centrih 15
Kaj pa mnenja uredništva 16
Prenehal mandat tudi pomočnikom generalnega direktorja 16
Spremljanje delovanja programskega in nadzornega sveta 17
Delovanje programskega sveta 17
Delovanje nadzornega sveta 18
Spremljanje sprejemanja in vsebine novega statuta RTVS 19
Sprejemanje novega statuta RTVS 19
Spremljanje vsebine novega statuta RTVS 20
Splošne ugotovitve 20
Pristojnosti programskega sveta RTV Slovenija glede programskih standardov 21
Varuh pravic gledalcev in poslušalcev 22
Neodvisnost novinarjev in urednikov 22
Vodilni in vodstveni delavci RTV Slovenija 23
Izobraževalni program 24
Izobraževalni center 24
Ločenost finančnega poslovanja javne službe 24
3

Poročilo
o spremljanju delovanja RTV Slovenija
po sprejetju novega zakona
2. del (november 2006)
Uvod
Pri Mirovnem inštitutu opravlja skupina raziskovalcev in novinarjev spremljanje (monitoring)
delovanja RTV Slovenija po sprejetju novega zakona o RTV Slovenija. Osredotočamo se na
dokumentiranje in analizo izbranih področij njenega delovanja: kako se uresničujejo predpisane
obveznosti in postopki, kakšni problemi nastajajo pri uresničevanju zakona, kako se
uresničujejo napovedi in obljube predlagateljev zakona iz referendumske kampanje, koliko
pregledne in javnosti dostopne so spremembe, ki so posledica novega zakona, kakšne
spremembe je mogoče opaziti na področju neodvisnosti RTVS, političnega nadzora in vpliva na
programske, finančne in kadrovske rešitve.
To drugo poročilo zajema obdobje od maja do novembera 2006, tokrat pa smo se osredotočili
le na štiri tematske sklope: 1. spremljanje izbranih programskih vsebin RTV Slovenija, 2.
spremljanje kadrovskih sprememb na RTV Slovenija, 3. spremljanje delovanja programskega
in nadzornega sveta, in 4. spremljanje sprejemanja in vsebine novega statuta RTV Slovenija.
1. Spremljanje izbranih programskih vsebin RTV Slovenija
1.1. Spremljanje izbranih programskih vsebin TV Slovenija
V nadaljevanju spremljanja RTV Slovenija smo med drugim pod drobnogled vzeli nekatere
oddaje informativnega programa TV Slovenija, in sicer v obdobju od 1. aprila 2006 do 31.
oktobra 2006. Najbolj podrobno smo spremljali oddaje Dnevnik, Pod žarometom, Dosje, Utrip
in Omizje.
1.1.1. Kvanitativno-kvalitativna analiza
Oddaje Dnevnik, Pod žarometom, Dosje, Utrip in Omizje so potekale v skladu z napovedmi. V
tem smislu se bistveno ni spremenil niti obseg niti število ali termini oddaj. Frekvenca oddaje
Dnevnik je dnevna, frekvenca oddaje Utrip tedenska, medtem ko je bila oddaja Dosje izpeljana
dvakrat (»Kako je v naši domovini biti mlad«, 18. 4. 2006, avtorica Lidija Pak,
»2.generacija@južnjaki.si«, 13. 6. 2006, avtorica Jasna Krljič Vreg).
Oddaja Tarča, ki jo vodi Lidija Hren, je bila na sporedu enkrat na mesec, izpeljane so bile
naslednje teme: »Študenti, ali kar si izboriš, to imaš«, 25. 4. 2006; »Operacijske mize«, 30. 5.
2006; »Še pomnite, gospodje«, 27. 6. 2006; »Kmetijska zemljišča«, 29. 8. 2006; »Afere in kaj
se je z njimi zgodilo«, 26. 9. 2006. V oktobru se je spremenila shema Tarče, ki je bila
prestavljena na drugi kanal. Prva oddaja v takih shemi je bila 8. 11. 2006 na temo »Premoženje
funkcionarjev«.
4

Oddaja Pod žarometom je bila na sporedu tedensko z naslednjimi naslovi in voditeljicami ali
voditelji: »Sprava ali novi spor«, 4. 4. 2006, Tanja Gobec; »(R) evolucija v devetletki«, 11. 4.
2006, Boštjan Lajovic; »Parlamentarna (ne)kultura«, 18. 4. 2006, Tanja Gobec; »Skandinavski
model za Slovenijo«, 2. 5. 2006, Vida Petrovčič; »Partnerstvo kot izziv«, 9. 5. 2006, Metka
Lajnšček; »Banke – zasebne, a domače«, 16. 5. 2006, Vida Petrovčič; »(Ne)enotno o
terminalih«, 23. 5. 2006, Ilinka Todorovski; »Neuspešna policija«, 6. 6. 2006, Tanja Gobec;
»Delo išče, delo dobi«, 13. 6. 2006, Vida Petrovčič; »Javna naročila med interesi in lobiji«, 4. 7.
2006, Vida Petrovčič; »Slovenski euro«, 11. 7. 2006, Vida Petrovčič; »DZ – bilanca pred
dopusti«, 18. 7. 2006, Tanja Gobec; »Nova vojna na bližnjem vzhodu«, 25. 7. 2006, Igor Jurič;
»Predsednik proti vladi«, 1. 8. 2006, Katja Šeruga; »Embrionalne matične celice – rešitev ali
prazni upi«, 8. 8. 2006, Breda Štivan Bonča; »Pogovor s slovenskimi škofi«, 15. 8. 2006,
Rosvita Pesek; »Primer Petek – ni dokazov«, 22. 8. 2006, Tanja Gobec; »Davki – med reformo
in popravki«, 5. 9. 2006, Vida Petrovčič; »Meja na Muri«, 12. 9. 2006, Ilinka Todorovski;
»Soočenje kandidatov za župana MO Ljubljana«, 19. 9. 2006, Vida Petrovčič; »Zdravje med
zdravniki in zdravilci, 3. 10. 2006, Breda Štivan Bonča; »Slovenija dve leti po volitvah«, 10. 10.
2006, Metka Lajnšček. Oddaja je v novi shemi ukinjena in jo je 24. 10. 2006 nadomestila
»infotainment« oddaja Piramida.
Če povzamemo razmerja voditeljev: Vida Petrovčič je oddajo vodila sedemkrat, Tanja Gobec
petkrat, Ilinka Todorovski, Breda Štivan Bonča in Metka Lajnšček dvakrat, ostali novinarji po
enkrat.
Oddaja Omizje je bila na sporedu na štirinajst dni z naslednjimi temami in voditeljicami in
voditelji: »Plinska terminala sta pred vrati«, 5. 4. 2006, Mirjam Muženič; »Lipico na konja!«, 19.
4. 2006, Elen Batista Štader; »Dobri, boljši, najboljši«, 26. 4. 2006, Vida Petrovčič; »Dve leti v
EU«, 3. 5. 2006, Barbara Zrimšek; »Prestolnica in stadion«, 17. 5. 2006, Igor E. Bergant;
»Jugoslovanska katastrofa«, 24. 5. 2006, Rosvita Pesek; »Čigava bo zbornica«, 31. 5. 2006,
Vida Petrovčič; »Odbor za varstvo človekovih pravic«, 7. 6. 2006, Rosvita Pesek; »Slovenska
vojska«, 21. 6. 2006, Slavko Bobovnik; »14 tisoč žrtev brez storilcev«, 6. 9. 2006, Rosvita
Pesek; »Vse naše meje«, 20. 9. 2006, Jurij Gustinčič; »Vzhodnoevropski pretresi«, 4. 10. 2006,
Igor Jurič; »Državna blagajna med optimizmom in tveganjem«, 11. 10. 2006, Aleksandra
Saksida; »Orhan Pamuk – med literaturo in družbeno kritiko«, 18. 10. 2006, Peter Kuhar;
»Lokalne volitve – komu so zaupali volivci«, Metka Lajnšček.
Rosvita Pesek je oddajo vodila trikrat, Vida Petrovčič dvakrat, preostali novinarji po enkrat.
Za vse naštete oddaje lahko ocenimo, da so teme izbrane ustrezno glede na ključ trenutne
aktualnosti, prav tako so sorazmerno uravnotežene po področni pripadnosti in zadevajo
notranjepolitično, zunanjepolitično, socialno, ekonomsko, šolsko, kulturno, davčno, sodno,
zdravstveno in druge problematike.
V izbiri voditeljev pri oddajah, ki niso »avtorske«, zaznamo prednost nekaterih novinark.
Izstopajoče prednjači Vida Petrovčič s skupno devetimi oddajami, Tanja Gobec s pet oddajami
in Rosvita Pesek s štirimi. Spomnimo, da je Vida Petrovčič ob rednih prispevkih za Dnevnik tudi
prevladujoča voditeljica številnih oddaj Polnočni klub. V skupnem seštevku med voditelji
informativnih oddaj tako prednjači Vida Petrovčič, na drugem mestu pa je Rosvita Pesek. 1
1 Rosvita Pesek sicer najbolj pokriva notranjepolitično in cerkveno problematiko, Vida Petrovčič pa je npr. stalna
kolumnistka katoliškega tednika Družina. Obe novinarki sta veljali za »spregledani« v strukturah prejšnje RTV hiše
in obe veljata za naklonjeni novemu vodstvu hiše in vladajoči politiki.
5

Kritična javnost je nekajkrat opazila nesorazmerja pri izbiri gostov v smislu politične
enostranskosti. Vendar v splošnem nismo zasledili izrazitih posebnosti v številu enot,
uravnoteženosti in številu udeležencev oddaj, recimo po ključu političnih in drugih
predstavnikov, političnih strank. Posebnosti ni niti v merjenju zastopanosti področij
(gospodarstvo, zunanja, notranja politika …).
V izbranem obdobju smo zasledili tudi nekaj napovedi sprememb. V javnosti močno
izpostavljene očitke, da se v programu povečuje delež verskih vsebin in prenosov maš, so
odgovorni na čelu z direktorjem televizije Jožetom Možino pojasnili z dejstvom, da je letošnje
leto pač izjemno zaradi ustanovitve novih škofij in posvetitev novih škofov. Možina tudi
ugotavlja, da se delež verskih vsebin ni povečal: »Sam delež programskega časa,
namenjenega verskim vsebinam, pa se ni povečal. Verski program ima konstantne oddaje.« 2
V »Izhodiščih za pripravo programsko produkcijskega načrta za leto 2007«, predstavljenih na
redni seji Programskega sveta RTV Slovenija 18. 7. 2006, beremo drugače: »Predlogi s
področja Verskega programa za leto 2007 so povezani z nekaterimi temeljnimi usmeritvami
RTV Slovenija in odzivi gledalcev na program uredništva. Za oddaje Sveto in svet, Obzorja
duha in Duhovni utrip predlagamo, da so v prihodnje na sporedu neprekinjeno vse leto, seveda
ob ustreznem povišanju tehničnih kapacitet in finančnih sredstev.« Tudi če bi to bilo res, je
predlog drugačen od konstatacije, ki jo ponuja Možina. 3
Rajko Gerič, v.d. odgovornega urednika informativnega programa, v oddaji Prvi in drugi
napove, da bo poslej oddaja Odmevi skoncentrirana le na eno temo. 4 Ob napovedanem
krčenju minutaže Dnevnika se zdi takšna kombinacija monotematizacije Odmevov korak v
smer z manj informativnega programa, za katerega bi se smeli vprašati, če bo do njega prišlo,
čemu ali komu koristi.
Stalen javni očitek vsebinam spomladansko-poletnem obdobju 2006 je bil tudi tisti o
prekomernem številu ponovitev oddaj. Te so v poletni shemi sicer značilnost tudi drugih
televizij, vendar so bile izstopajoče tiste, ki so se zgodile ob 15. obletnici osamosvojitve, kamor
sodijo tudi vsakodnevne ponovitve pod naslovom »Sedma moč osamosvojitve«, ki je bila
nazadnje 26. oktobra 2006, in pomenijo ponovitev oddaj skoraj štirih mesecev (konkretno:
ponovitev več kot 100 dnevnikov iz istega koledarskega obdobja v letu 1991). Na spletnem
portalu RTV Slovenija oglašujejo in utemeljujejo ponovitve takole: »15. obletnica osamosvojitve
Slovenije. TV Slovenija je bil edini televizijski medij, ki je leta 1991 dogodke celovito spremljal,
jih soustvarjal in usmerjal. Da se bomo dogodkov in vloge tega medija spomnili, so na 1.
programu Televizije Slovenija ponovitve TV Dnevnikov iz leta 1991.« 5 Še posebej zgoščen je
bil spored oddaj 10 dni po 25. juniju: tega dne leta 1991 je slovenski parlament sprejel ustavni
zakon za uresničitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije in
2 Vasja Jager, »Ne bomo poneumljali ljudi«, TV Večer (priloga Večera), 15. 9. 2006.
3 Tednik Mladina je prejel in objavil tole pojasnilo službe za stike z javnostmi na TV Slovenija: »Napovednik za
prenose maš je bil izdelan marca leta 2005 in ga od takrat, seveda s sprotnim spreminjanjem besedila (lokacija,
termin), tudi predvajamo. Uredništvo napovednikov promovira oddaje iz različnih uredništev TV Slovenija in zato
pripravlja tudi napovednike za uredništvo verskega programa. Tako imamo izdelan napovednik za njihove oddaje
Sveto in svet, Obzorja duha, Duhovni utrip in Ozare, napovedujemo pa tudi prenose nekaterih slovesnosti ob
pomembnejših verskih praznikih, posebnih dogodkih in obeležjih.« Primerjaj Aleksander Mićić, »RTV Slovenija ali
RTV Vatikan«, Mladina, 5. 8. 2006.
4 RTVS, Prvi in drugi, 21. 9. 2006.
5 Primerjaj www.rtvslo.si. Če prav razumemo, se je ciklus ponovitev dnevnikov končal na ta dan, ker je iz Slovenije
odšel zadnji vojak, kar pomeni, da je slabo utemeljeno ne le predvajanje ponovitev, ampak tudi njihova končna
zamejitev.
6

odvila se je desetdnevna vojna. Lahko ugotovimo, da je bil program televizije zlorabljen v
politične namene poveličevanja najbolj zaslužnih v osamosvojitveni vojni: zasluge v njej si v
največji meri lasti prav vladajoča politika, ki je zahtevala nov zakon o RTV in vsebinske
spremembe, ki smo jim priča.
1.1.2. Poskusi ideologizacije TV vsebin
V napovedih glede sprememb programa bodisi glede načina poročanja, poudarka določenim
vsebinam in komentarjem ali religijskim, svetovnonazorskim ali duhovnim preferencam, smo
zasledili nekaj napovedi državotvornosti, pa tudi že njihovih udejanjenj. Direktor TV Slovenija
Jože Možina je recimo ob zapletih na slovensko-hrvaški meji poročal, da mora nacionalna
televizija delovati državotvorno: »Žal se kaže, da je Slovenija soočena z v domovinski vojni
nabranim hrvaškim nacionalizmom. To je trenutek, ko se moramo Slovenci poenotiti in tudi
nacionalna televizija mora pokazati in kaže tisto mero državotvornosti, ki je v takih primerih
nujno potrebna.« 6 Pojem državotvornosti kreira, napolnjuje in definira ravno politika; ta določa,
kaj tvori državo in kaj je opredeljeno za pravilno politično držo. Državotvornost tudi ni posebna
novinarska kategorija in opredeljuje ravnanje novinarjev glede na politični kriterij. Iz
napovedanega stališča smemo sklepati, da se s takšnim vodilom javnega RTV servisa daje v
oklepaj avtonomno delo novinarjev in se ga politizira, hkrati pa priznava zavezanost uradni
politiki. Takšno stališče ni v skladu niti za napovedano depolitizacijo RTV niti z izhodišči, ki jim
mora javni servis slediti.
Na prvi izredni seji Programskega sveta RTVS 12. 9. 2006 so programski svetniki razpravljali o
programskih standardih, med katerimi je tudi zahteva po izogibanju prikazovanja totalitarnih
sistemov na všečen način. »Svetniki so razpravljali tudi o programskih standardih, zataknilo pa
se je pri besedilu alineje o izogibanju prikazovanja totalitarnih sistemov na dopadljiv način,« je
poročal Dnevnik. 7 Zahteva je sporna po sebi, ker narekuje nekaj, kar se zdi samoumevno in
regulirano s splošnimi etičnimi novinarskimi kodeksi, zato verjetno razkriva dodatno ideološko
motivacijo, s pomočjo katere se zahteva dirigirano predstavljanje določenih zgodovinsko in
ideološko relevantnih vsebin na ustrezen način: »ustreznost« je tu tista, ki ideologizira izbiro
vsebin. V Večeru 15. septembra 2006 Jože Možina priznava: »Ravno v teh dneh smo
predvajali dokumentarec o Fidelu Castru. Učinek teh vsebin je veliko trajnejši, pa čeprav jih
gleda kakšen odstotek ljudi manj.« Glede na tako razlago se ni mogoče izogniti vtisu, da so
nekatere oddaje v televizijskem programu predvajane selekcionirano in v skladu z nekaterimi
ideološkimi kriteriji. 8
Nove definicije humorja: svetnik, član programskega sveta RTV, dr. Ivan Štuhec, je na seji
programskega sveta 18. 7. 2006 ugotavljal zelo zoženo prezenco humorja na radiu in televiziji,
zato je predlagal njuno razširitev, saj se ta preveč osredotoča na politiko in seks. 9 V ta namen
je »sugeriral televiziji in radiu, da začneta načrtno iskati humoriste, ki bodo ustvarjali humor v
vseh diapazonih človekovega življenja«. Razlog je sicer trivialen: »Skozi humor se ustvarja
sproščenost in distanca do sicer blazno resnih problemov našega življenja.« 10 Predlog še ni
6 Mateja Hrastar, »Nič nas ni strah, če je JJ še z nami«, Mladina, 16. 9. 2006.
7 (mak), »Novi statut RTV Slovenija odraz zakona o RTV«, spletni Dnevnik, 13. 9. 2006.
8 Po razpoložljivih informacijah besedilo programskih standardov, ki ga bo programski svet obravnaval na
novembrski seji, ne vsebuje več določila o izogibanju prikazovanja totalitarnih sistemov na dopadljiv način.
9 Štuhec na seji ugotavlja: »V socializmu sta bili dve temi tabu: politiki pa seks. Zdaj sta pa ravno dve temi, ki nista
več tabu: politiki in seks. In humor se je zreduciral na politike in na seks.«
10 Povzeto po avdioposnetku seje programskega sveta z dne 18. 7. 2006.
7

naletel na svoje otipljive realizacije, vendar predstavlja neko nemogočo zahtevo: kanalizirati
spontano kreativnost ustvarjalcev razvedrilnega programa po ideoloških smernicah.
Temu sledi tudi osnutek programskih standardov, o katerih je razpravljal programski svet in ki
zahtevajo, da se »zlasti pri razvedrilnih programih zagotavlja ločnico med duhovitostjo in
vulgarnostjo ter vzpodbuja programske delavce k temu, da duhovitost kot dominantni
standard oblikovanja oddaj ne pušča prostora za žalitve, smešenje in podobne oblike
nespoštovanja«. Kakorkoli je hvalevredna zahteva po regulaciji žalitve v tem segmentu
programa, pa žal ni jasno eksplicirano, kako doseči »duhovitost brez smešenja« in kako jo
depersonalizirati. V primeru zahteve po tem, da humorju ne sme biti podvržena politika, lahko
razumemo tudi kot ideološko težnjo po zatiranju kritike, v primeru zahteve o tem, da se humor
ne sme dotikati seksa, pa religiozno pogojeno zahtevo. 11
Primer zahteve po državotvorni televiziji, redundantnost zahteve po izogibanju prikazovanja
totalitarnih sistemov na dopadljiv način in zahteva po uvajanju humoristov, ki bodo zadostili
določenim kriterijem, so sicer take narave, da se za zdaj še ne kažejo otipljivo v programu, so
pa morebitno znamenje poskusa njegove ideologizacije. Možina se pred takšnim izraženim
očitkom brani s tezo, da je bila ideološka prejšnja televizija, da sedanja pod njegovim vodstvom
le »normalizira« in »uravnotežuje« situacijo. 12
1.1.3. Diskurzivna analiza sprememb
S stališča novinarske politične in ideološke korektnosti, objektivnosti in nevtralnosti pri
komentiranju in poročanju ni zaznati bistvenih sprememb, ravno tako ne drugih izstopajočih
posebnosti pri poročanju glede na etični kodeks novinarjev. Naslovi in napovedi oddaj kažejo
na vpeljano in relativno neizstopajočo vrednost implicitnih sporočil. Glede politične in ideološke
pristranosti in stališč v nastopih intervjuvanceh in nastopajočih gostov so nekateri komentatorji
in del javnosti zasledili določene posebnosti in kršitve. Vlado Miheljak tako recimo opozarja na
dejstvo, da je bil ljubljanski kandidat za župana Zoran Janković v oddajo Odmevi povabljen
šele uro pred snemanjem, nato pa so v njej predstavili le mnenje njegovega bivšega odvetnika
Stojana Zdolška, njegovo odsotnost pa gledalcem predstavili, kot da se pogovora ni želel
udeležiti. S tem so jasno predstavili napačno stanje stvari ali zavajali. Isti avtor opozarja, da
Zoran Janković v takšni oddaji sploh ne bi smel nastopiti, ker v času kampanje v lokalnih
volitvah veljajo pravila, da smejo kandidati nastopati le v za to predvidenih volilnih blokih. 13
Toda četudi konkretnejših sprememb ni zaznati oziroma vsaj niso bile vidne, bi lahko rekli, da
je ena od implicitnih značilnost diskurza navedenem obdobju znova pričakovanje teh
sprememb. V času, ko je prišlo do lastniških in kadrovskih političnih sprememb v časopisih
Delo in Večer, je implicite slutiti anticipacijo sprememb v RTV hiši, ki je zaradi strukturnih in
sistemskih vidikov dolgotrajno. V oddajah informativnega značaja jasnih aluzij nanje razumljivo
ne moremo pričakovati, razen izrečenih s strani gostov v studiu ali intervjuvancev.
1.1.4. »Suspenz« novinarke Vide Petrovčič
11 Po razpoložljivih informacijah besedilo programskih standardov, ki ga bo programski svet obravnaval na
novembrski seji, ne vsebuje več določila o ločnici med duhovitostjo in vulgarnostjo ziroma žaljivostjo.
12 »Bojim se, da je za ljudi, ki so bili vajeni ideološke televizije, vsaka sprememba v smeri normalizacije in
uravnoteženja že problem. Morda imajo sami ideološke kriterije. Vemo, da je bila ta ustanova v preteklosti
instrument partijske propagande.« Prim. Vasja Jager, »Ne bomo poneumljali ljudi«, TV Večer (priloga Večera), 15.
9. 2006.
13 Prim. Vlado Miheljak, »Ej, demokracija, kva dogaja«, Dnevnik, 22. 11. 2006.
8

Kot smo že zabeležili, je bila v sklopu naštetih oddaj ob dodatnem javljanju iz državnega zbora
novinarka Vida Petrovčič v navedenem obdobju ena izmed najbolj eksponiranih in zaposlenih
novinark. Od oktobra dalje navedeno več ne velja. V. d. odgovornega urednika informativnih
programov TV Slovenija Rajko Gerič ni bil zadovoljen z njenim komentarjem v sobotni oddaji
Utrip (7. 10. 2006) in je Vidi Petrovčič ustno prepovedal delo.
Kaj se je dogajajo v omenjenem Utripu in česa je menda kriva novinarka Vida Petrovčič je v
oddaji, sicer konceptualno panoramskega značaja s pregledom tedenskega dogajanja in s
komentatorskih podtonom, med drugim nanizala posnetke vrste očitkov opozicije na dveletno
delo sedanje vlade in na novo davčno zakonodajo. Ob tem pa dodala, da je nova politična elita
prejšnji teden pokazala, kako je videti popravek po novem z naslednjim stavkom: »V minulem
tednu pa nam je nova politična elita tudi pokazala, kako je videti medijski popravek po novem.«
Sledila je ponovitev odlomka, kako minister za finance Andrej Bajuk v torkovem neposrednem
javljanju iz parlamenta na vprašanje novinarke o očitkih o davčni zakonodaji nenajavljeno
napove, da bo najprej povedal popravek na prispevek, ki je bil na TV Slovenija objavljen dan
poprej na temo zakona o bančništvu. 14
V ponedeljek je bila »suspendirana«. Vida Petrovčič je 9. oktobra 2006 spisala pismo Geriču, ki
je bilo objavljeno v nekaterih medijih. Navajamo ga v celoti:
»Spoštovani Rajko Gerič, po najinem današnjem 'ustnem pogovoru na štiri oči', v katerem si mi
med drugim povedal, da:
1. v prihodnje ne bom več avtorica oddaje Utrip,
2. delam na splošno slabo v dnevnoinformativnem programu,
3. imajo uredniki dnevno informativnih oddaj veliko pripomb na moje delo,
4. da se bom morala z urednico Metko Lajnšček pogovoriti, koliko, če sploh, bom še delala v
dnevnoinformativnem programu,
te prosim, da mi, v izogib napačnemu razumevanju vsega povedanega, vse to tudi napišeš.
Predvsem me zanimajo pisni razlogi za te tvoje ocene in odločitve. Vesela pa bom tudi tistih
zapisnikov z uredniških sestankov, ki bodo govorili v prid tej tvoji oceni, ki si jo sicer izgovoril v
najinem pogovoru na 'štiri oči'. Sama se namreč niti s to tvojo oceno niti z ukrepi ne strinjam,
ker mislim, da ni osnovana na realnih temeljih, ampak gre za politični pritisk na tvoje –
uredniško, in moje – novinarsko delo. Pri pisni obrazložitvi in pisno izrečenem ukrepu vztrajam
tudi zato, ker gre za poklicni in strokovni suspenz in upam, da boš ti kot dolgoletni sindikalni
funkcionar razumel, da imam do tega pravico in me boš v tej moji zahtevi tudi podprl. Hvala za
razumevanje.« 15
Po zatrjevanju novinarke ji je Gerič prepovedal delati oddaje Utrip, povsem pa jo želi izločiti tudi
iz informativnega programa. Do konca oktobra, ko smo končali z našim monitoringom, smo
zaznali, da se Vide Petrovčič res ni več bilo v nobeni od oddaj. Gerič pozneje priznava, da je bil
kritičen do njenega dela, vendar zanika, da bi tako postopal zaradi pritiska politikov. O usodi
novinarke pravi: »Kritično sva spregovorila o njenem delu znotraj dnevnoinformativnega
programa in o možnostih, da njeno znanje in izkušnje še bolj izkoristimo.« 16
14 Primerjaj Meta Roglič, »Rajko Gerič nezadovoljen z delom Vide Petrovčič«, Dnevnik, 11. 10. 2006.
15 Faksimile dopisa je bil npr. objavljen tule: Samo Drole, »Suspenz, ki ga uradno ni, še velja!«, Direkt, 23. 10.
2006.
16 Aleksander Mićić, »Kritiziranje Bajuka prepovedano«, Mladina, 14. 10. 2006.
9

Skrajno nenavadno je, da bo Gerič znanje in izkušnje novinarke izkoristil tako, da ji
prepoveduje delo. Po razpoložljivih informacijah novinarka ni bila deležna niti pisnega
pojasnila, zakaj ji je delo onemogočeno. Isto gesto ponovi direktor TV Slovenija Jože Možina v
intervjuju za sobotno prilogo Dela. Tu sta vprašanje novinarja in pojasnilo direktorja, zakaj Vida
Petrovčič ni več vidna v prispevkih televizije:
»Kaj se je zgodilo z Vido Petrovčič Zakaj in kam ste jo premestili
– Mislim, da ni premeščena iz informativnega programa. Z urednikom [Rajkom Geričem] sicer o
tem nisem govoril. Kaj se je z njo zgodilo, vam bo mogoče bolj jasno, če si boste ogledali Utrip
izpred treh tednov.« 17
Možina po povedanem ne stori tega, kar bi moral: pojasniti javnosti tisto, kar jo zanima: čemu
in zakaj sankcije do novinarke in kako jih utemeljiti, ampak priznava, da njene situacije ne
pozna. Pozneje namesto navedbe razlage glede tega, »kaj se je z njo zgodilo«, nonšalantno
dodaja, da si je treba ogledati inkriminirani prispevek, kot da je iz njega jasno tisto, kar bi šele
moral razložiti. Zaradi odsotnosti pojasnila je takšno postopanje videti kot mobbing, javno
ožigosanje slabega dela novinarke, ki si je pač zaslužila »suspenz«. Po oceni novinarke Vide
Petrovčič je kazen, ki jo je doletela, politično motivirano maščevanje za izrečene besede v
Utripu. Preseneča, da se glede jasnega primera novinarskega »suspenza«, pri katerem je bila
novinarka v (enem samcatem) stavku kritična do ministrove predstave o tem, kako si on
predstavlja popravek, ni ooglasilo nobeno od novinarskih združenj na državni ravni. Vse
okoliščine kažejo na to, da je bila njena odstranitev posledica politične zahteve.
1.1.5. Vprašalnik za vodstvo in urednike Televizije Slovenija
V okviru monitoringa delovanja RTV Slovenija po sprejetju novega zakona o RTVS smo se
obrnili tudi na vodstvo televizijskega programa, da bi direktorje in urednike povprašali o
zaznanih ali pričakovanih spremembah pri njihovem delu, s čimer bi prispevali k celovitejšim
rezultatom in večji verodostojnosti poročila. Rezultati so bili presenetljivi. Po elektronski pošti
smo poslali vprašalnik s petimi vprašanji, na katera so lahko odgovarjali poljubno dolgo. Ta
vprašanja so bila poslana na naslove Mojce Menart, Tanje Starič, Jožeta Možine, Janija Virka,
Vanje Vardjana, Antonia Rocca, Roberta Apollonija, Alberta Halasza, Helene Zver, Nataše
Segulin, Boža Zorka, Ilinke Todorovski, Metke Lajnšček, Lidije Hren in Rajka Geriča. Našteti so
bili ali so ravnokar nastopili vlogo direktorja televizijskih programov, področnih odgovornih
urednikov televizijskih programov v regionalnih centrih, programov narodnostnih manjšin ali
posameznih oddaj.
Kratek vprašalnik je obravnaval morebitne programske spremembe na TVS od septembra
2005 do junija 2006 v kontekstu novega zakona o RTVS. V integralni obliki se je glasil:
1. Kakovost: Ali ste v navedenem obdobju od sprejetja novega zakona o RTVS zaznali
spremembe v kakovosti dela, izvajanju programskih vsebin ali druge posebnosti, ki bi bile z
njim povezane
2. Zunanji vplivi: Je prihajalo do nenapovedanih in dirigiranih sprememb, odločitev ali drugih
posebnosti pri delu, bodisi zaradi političnih, ideoloških, moralnih, svetovnonazorskih ali drugih
pritiskov ali učinkov Za kakšne spremembe in posebnosti je šlo
3. Novi zakon: Kakšna je vaša ocena učinkovanja novega zakona na vaše delo in pristojnosti,
še zlasti v primerjavi z vašimi preteklimi izkušnjami pod prejšnjim zakonom
17 Gorazd Utenkar, »Nacionalka bo odigrala povezovalno vlogo znotraj slovenske nacije«, Delo, 4. 11. 2006.
10

4. Novinarska načela: Kako po sprejetju novega zakona ocenjujete stanje izpolnjevanja načel
novinarske etike, neodvisnosti in nevtralnosti v vašem delovnem okolju, spoštovanja
resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij Ste zaznali kakšna odstopanja
5. Pričakovanja: Ker ste mogoče med tistimi, ki so jih zajele kadrovske spremembe, ali pa ste
novo funkcijo šele zasedli, bi nas zanimalo, kako si izvajanje novega zakona o RTV
predstavljate v prihodnje oziroma kakšne spremembe si obetate
Rezultati ankete so bili porazni zaradi nesodelovanja omenjenih. Na vprašanja sta nam
odgovorila le Antonio Rocco, glede uresničevanju novega zakona o RTVS v RTV programih za
italijansko skupnost, in Božo Zorko iz regionalnega centra RTV Maribor. Na vseh pet vprašanj
odgovarjata negativno (ni sprememb, pri točki 3 in 5 opozarjata na »čakanje« na statut).
Ostali uredniki in urednice nam niso odgovorili niti vljudnostno, z izjemo Tanje Starič in Ilinke
Todorovski. Obe sta želeli opozoriti na dejstvo, da niste več urednici programov, a so njunih
odgovori po tistem, ko sta bili dodatno opozorjeni na dejstvo, da se anketa nanaša tudi ali prav
na obdobje, ko sta bili urednici, ni bilo. Ob obeh omenjenih nam niso na noben način odgovorili:
Mojca Menart, Jože Možina, Jani Virk, Vanja Vardjan, Robert Apollonio, Albert Halasz, Helena
Zver, Nataša Segulin, Metka Lajnšček, Lidija Hren in Rajko Gerič. Iz majhnega vzorca dveh
odgovorov ne moremo izpeljati smiselnih sklepov, izostanek odgovorov preostalih anketirancev
pa je poveden po sebi in si ga morebiti lahko razlagamo kot posredno priznanje, da v
monitoringu iz nekega razloga ne želijo sodelovati. Za javni zavod s tako širokim poslanstvom,
kot ga ima nacionalna RTV hiša, se tako postopanje ne zdi dopustno in utegne po svoje pričati
o drugačnih razmerah v njem.
1.2 Spremljanje izbranih programskih vsebin Radia Slovenija
1.2.1 Spremljanje informativne oddaje na Radiu Slovenija Dogodki in odmevi
V drugem delu spremljanja oddaje Dogodki in odmevi, osrednje informativne oddaje Radia
Slovenija, ki je na sporedu vsak dan ob 15.30, smo ugotovili, da večjih sprememb ali
posebnosti v poročanju nacionalnega radia ni bilo. Oddajo smo spremljali od maja do
novembra 2006, za potrebe tega poročila pa podrobneje v izbranih dnevih novembra 2006.
V primerjavi z analizo prejšnjega obdobja (predstavljeno v prvem poročilu o spremljanju RTV
Slovenija maja 2006) je v obdobju, ki ga zdaj obravnavamo, opaziti večji poudarek na
spremljanju dogodkov, povezanih z Rimokatoliško cerkvijo. Hkrati pa je bilo odstopanje od
večinoma profesionalnega poročanja mogoče opaziti v času mejnih incidentov v Hotizi (konec
avgusta in v začetku septembra), ko je predvsem pri poročanju dopisnikov iz Slovenije prišel v
ospredje »državotvoren« način podajanja informacij. »Državotvorno« poročanje se je med
drugim kazalo v uporabi jezika »Mi« (Slovenci) – »Oni« (Hrvati). Tako so mestoma predstavniki
hrvaških državnih institucij predstavljeni bolj kot predstavniki hrvaškega naroda in ne kot
predstavniki institucij. Poročanje je v tem smislu nekako »usklajeno« z izjavo direktorja TV
Slovenija Jožeta Možine, ki je ob aretaciji slovenskih novinarjev v Hotizi dejal, da mora
nacionalna televizija pokazati tisto mero državotvornosti, ki je v takšnih primerih nujno
potrebna.
Tudi v strukturi oddaje Dogodki in odmevi ni prišlo do sprememb. Gre za približno 30-minutno
oddajo, ki se začne z napovednikom in približno petimi naslovi, ki napovedujejo nosilne teme
oddaje. Oddajo prekine kratek vmesni napovednik, v povprečju je proti koncu oddaje v
11

kulturnem bloku en prispevek, sledi kronika, nato oglaševalski blok z enim oglasom. Po
športnem bloku, ki je dolg približno štiri do pet minut, sledi zaključek oddaje z napovedjo
prispevkov naslednje informativne oddaje ob 19. uri.
Pogosto je na koncu oddaje prispevek ali novica, ki sta narejena neposredno pred ali med
oddajo, včasih gre tudi za telefonska javljanja novinarjev, kar daje oddaji pridih aktualnosti in
svežosti. Tako je bila v Dogodkih in odmevih v ponedeljek, 6. novembra 2006, ko je bil aktualna
sodba Evropskega sodišča za človekove pravice glede varčevalcev Ljubljanske banke, znotraj
napovednika za naslednjo oddajo že objavljen prvi odziv zunanjega ministra Dimitrija Rupla na
sodbo.
V Dogodkih in odmevih še naprej prevladujejo politične in za njimi še gospodarske teme, ki
zadevajo delo vlade, opozicije, parlamenta in gospodarskih družb, manj je poročanja o družbi
in politiki v širšem pomenu besede (na primer o civilni družbi, nevladnih organizacijah ipd.).
Nekoliko več je poročanja o konfliktnih situacijah. Tako so bili v petek, 10. novembra 2006, v
ospredju aktualni dogodki z ambruškimi Romi in protest avtoprevoznikov.
Ponavadi imajo domače teme prednost pred tujimi, tudi časovno je večinoma najprej na vrsti
domači blok, sledijo najpomembnejše tuje teme, agencijske novice in nato zopet prispevki iz
Slovenije. V seštevku tudi po minutaži domače teme oziroma dogodki, ki se neposredno
nanašajo na Slovenijo, prevladujejo. Tako je bilo, na primer, v Dogodkih in odmevih 10.
novembra 2006 le šest minut oddaje namenjenih dogajanju po svetu.
Pri poročanju so v ospredju dogodki, ki so napovedani ali in pa so posledica uradnih virov
informacij (novinarske konference, izjave, sporočila). Tako je radio v omenjeni oddaji 10.
novembra 2006 med drugim poročal o novinarskih konferencah predsednika vlade Janeza
Janše, ministra za delo Janeza Drobniča, ministra za visoko šolstvo Jureta Zupana in vladnega
urada za informiranje. Drugi prispevki so obravnavali sejo ene od parlamentarnih komisij,
posvet finančnikov v Portorožu, dneve bančnikov na Bledu in priprave na uvedbo evra.
Kljub temu se nadaljuje tudi praksa, da novinarji prispevke nadgrajujejo z iskanjem odzivov na
informacije (v oddaji 6. novembra 2006 so bili objavljeni različni odzivi na sodbo evropskega
sodišča v primeru varčevalcev Ljubljanske banke). Konec tedna so nekoliko bolj v ospredju
tematski prispevki, ki jih uredniki in novinarji pripravljajo bolj ali manj neodvisno od tekočih
dogodkov oziroma kot odziv nanje. Na splošno se novinarji izogibajo komentiranju v prispevkih,
včasih pa se temu približajo z izborom besed ali z naslovi prispevkov.
Tako je denimo dopisnik z Dolenjske v sicer korektnem poročilu 10. novembra 2006 o srečanju
romskih svetnikov in prebivalcev Ambrusa pripomnil, da so si svetniki izbrali neprimeren dan za
obisk zaselka, ker so v nedeljo volitve in predstavnikov občine Ivančna Gorica zato ni bilo.
Novinar sicer ni podrobneje pojasnil, zakaj naj bi bil izbran neprimeren dan oziroma kakšno
zvezo imajo volitve z neudeležbo predstavnikov občine.
Prispevek pa je bil korektno pripravljen s stališča ugotovitve analize, da v prispevkih praviloma
nastopajo vse vpletene strani, če gre za konfliktne situacije, in da si novinarji praviloma
prizadevajo najti »drugo plat medalje«. Pri poročanju o vladi in vladajoči koaliciji ni bilo opaziti
očitne naklonjenosti vladajočim ali opoziciji. Pri poročanju je bilo v tednu podrobnejšega
spremljanja oddaj novembra 2006 dosledno spoštovano načelo, da imata besedo obe strani.
12

Korektno je bilo poročanje o volilni kampanji pred lokalnimi volitvami (v sklepnem delu
kampanje v drugem krogu županskih volitev so imeli kandidati enakopraven status v
prispevkih), ki ga je popestrila posrečena približno dvominutna satirična rubrika na koncu
posebnega volilnega bloka. Tudi pri poročanju o manjšinah, denimo ob zaostrovanju sporov
med Romi in večinskim prebivalstvom v Ambrusu, je radio večinoma upošteval načelo, da so
bila v prispevkih prisotna manjšinska mnenja oziroma da so imela enakopraven status. To je
bilo razvidno tako 6. novembra 2006 v prispevku o iskanju novega doma za pregnano romsko
družino Strojan kot tudi v že omenjenem prispevku o obisku romskih svetnikov v Ambrusu 10.
novembra 2006.
Doslej torej kakšnih večjih sprememb v poročanju nacionalnega radia – na primeru osrednje
informativne oddaje Dogodki in odmevi – ni zaznati, možno pa je, da bodo te prišle z novo
uredniško ekipo na radiu. Nekaj informacij o načrtih za spremembe na radiu je mogoče
zaslediti v gradivu, ki sta ga za sejo Programskega sveta RTVS, ki je bila 18. julija 2006,
pripravila direktor Radia Slovenija Vinko Vasle in takratni urednik informativnega programa
Bojan Veselinovič. »Nabor dnevnoinformativnih radijskih oddaj je velik – gre za pet celovitih
dnevnih oddaj, ki so zelo poslušane. To seveda ne pomeni, da jih ni mogoče izboljšati – z večjo
selekcijo informacij, z njihovo ustreznejšo umestitvijo v informativno oddajo, z njihovo dolžino, z
različnimi radijskimi profesionalnimi prijemi itn. Razmisliti bo treba tudi o njihovi dolžini – ne
linearno, ampak od info oddaje do info oddaje. Zlasti se problem dolžine informativnih oddaj
kaže na programu Vala 202, kar včasih podre njegovo programsko strukturo. Razmisli bomo
tudi o drugih razširjenih govornih oddajah prvega in drugega programa, kar je potrebno zaradi
ustreznejše identitete obeh programov in podobno.«
Na splošno ni mogoče reči, da gradivo napoveduje velike spremembe na radiu. Tako se bo v
prihodnjih mesecih oziroma po novem letu, ko se vršilcem dolžnosti odgovornih urednikov
iztečejo mandati in bo krmilo radia prevzela nova/stara ekipa, videlo, kakšni so dejanski načrti
novega vodstva radia.
2. Spremljanje kadrovskih sprememb
Kadrovske menjave vodstvenih struktur na RTVS so se pred poletjem ustavile, saj so bile
menjave, ki jih je omogočal zakon o RTVS, končane, vse nadaljnje pa so bile mogoče šele po
sprejetju novega statuta RTVS, katerega snovalci so javnosti dali že v naprej vedeti, da lahko z
njegovim sprejetjem pričakuje prekinitev mandatov vsem vodstvenim strukturam RTVS. Zakon
o RTVS je zavodu sicer nalagal, da mora statut sprejeti do 15. julija 2006, vendar ga vodstvu
RTVS ni uspelo pripraviti in uskladiti ter pridobiti vseh potrebnih soglasij vse do 5. oktobra
2006, ko ga je kot zadnji potrdil nadzorni svet RTVS. Statut je bil v Uradnem listu objavljen 13.
oktobra 2006, v veljavo je stopil 16. oktobra 2006, s tem dnem pa so se kadrovske menjave na
uredniških in ostalih vodstvenih mestih na RTVS šele začele.
Z dnem uveljavitve novega statuta RTVS so mandati prenehali vsem odgovornim urednikom na
RTVS. Generalnega direktorja je statut zavezal, da z dnem uveljavitve na predlog direktorja
radia oziroma direktorja televizije oziroma na predlog pomočnika generalnega direktorja za
radio in televizijo za avtohtono narodno skupnost imenuje vršilce dolžnosti odgovornih
urednikov, ti pa vršilce dolžnosti posameznih uredništev znotraj posameznih programskoprodukcijskih
enot. Statut generalnemu direktorju nalaga, da za vse funkcije razpiše javni
razpis. Po informacijah službe za odnose z javnostjo RTVS bodo vršilci dolžnosti odgovornih
13

urednikov uredniško producentskih enot to funkcijo opravljali do imenovanja novih odgovornih
urednikov oziroma najdlje do 31. decembra letos.
2.1. Kadrovske spremembe na TV Slovenija
Še pred spremembo statuta je v začetku junija prišlo do menjave odgovorne urednice
informativnih in izobraževalnih oddaj na Televiziji Slovenija. Tanji Starič je 2. junija 2006
potekel mandat. Do 25. maja, zadnjega roka za oddajo prijav na razpis za odgovornega
urednika informativnih in izobraževalnih oddaj, se na razpis ni prijavil nihče, zato je direktor
Televizije Slovenija Jože Možina za vršilca dolžnosti imenoval Rajka Geriča. Razpis je bil
ponovljen skupaj z ostalimi razpisi za vse vodstvene funkcije, katerih mandate je prekinil
sprejem novega statuta RTVS, kar naj bi bil tudi glavni razlog, zakaj se na majski razpis nihče
ni prijavil.
Rajko Gerič, ki je pred nastopom funkcije vršilca dolžnosti urejal TV Dnevnik, je ob imenovanju
izjavil, da pričakuje, da bo tudi po sprejetju statuta in ponovljenem razpisu ostal na mestu
odgovornega urednika informativnih oddaj in da to seveda pomeni, da namerava na razpisu
kandidirati za to funkcijo. O njegovi samozavesti in očitno tudi dovolj zanesljivih zagotovilih
svojih šefov, da bo ostal na mestu odgovornega urednika, pa pričajo njegove poteze. Kljub
temu, da je bil imenovan le za vršilca dolžnosti, je ob imenovanju napovedal: »Do jeseni
nameravam pripraviti sanacijski načrt informativnega programa. Prevetril bom uredniško
ekipo.« Napovedal je, da bo čez poletje uvajal nove novinarje, za jesen pa vsebinsko in
grafično prenovo osrednjega informativnega bloka ter nove voditelje. Prve Geričeve poteze so
bile, da je izpraznil mesto urednika dnevnoinformativnih oddaj, ki ga je zasedala Ilinka
Todorovski, saj je »to mesto nepotreben vmesni člen med odgovornim urednikom in uredniki
oddaj, zato bo ostalo prazno«. Zamenjal pa je tudi urednico zunanjepolitične redakcije Blanko
Dobršek, nadomestil jo je Igor Jurič. Juriča je 1. novembra 2006 na mestu urednika zamenjal
Edvard Žitnik, pri čem je pomenljivo, da je bil Jurič o tem obveščen po SMS-u med službeno
potjo.
Na vprašanje novinarja Dela Uroša Škerla, ali ga ne skrbi, da je njegova predhodnica Tanja
Starič ob odhodu povedala, da kot urednica ni imela zadostne avtonomije, je odgovoril:
»Za zdaj ne. Tudi novi zakon o RTVS dopušča uredniku, da sam sestavi svojo uredniško ekipo.
To se mi zdi najpomembnejše. Če govorimo o političnih pritiskih ali o vplivu direktorjev RTV, pa
moramo vedeti, da si vsi želimo boljšega programa. Pripombe so dobrodošle.«
Čigave pripombe so za Rajka Geriča pri kadrovanju novinarjev ključne, pa se sprašujemo po
tem, ko je sprejel odločitev, da bo novinarko Vido Petrovčič umaknil iz oddaje Utrip in drugih
oddaj. Novinarka je v oddaji opozorila, da si je minister za finance Andrej Bajuk vzel pravico
odgovornega urednika, ko je v javljanju v živo namesto na vprašanje novinarke odgovoril s
popravkom na nek drugi že objavljeni prispevek. Novinarka je bila, namesto da bi jo urednik
podprl, »suspendirana«. Tako oddaje Omizje 11. oktobra 2006, ki je govorila o proračunu, ni
vodila Vida Petrovčič, ki je sicer dolgo časa pokrivala to področje.
Generalni direktor RTVS je v skladu z 93. členom statuta 16. in 17. oktobra 2006 na predlog
direktorja televizije Jožeta Možine v programsko-produkcijski enoti Televizija Slovenija, ki ima
po novem statutu pet programsko-produkcijskih enot, imenoval naslednje vršilce dolžnosti:
Rajko Gerič ostaja v. d. odgovornega urednika informativnega programa, Petar Radovič je
postal v. d. odgovornega urednika razvedrilnega programa (namesto Vanje Vardjana), Jani Virk
14

je v. d. odgovornega urednika kulturnega in umetniškega programa, Igor E. Bergant pa ostaja
na čelu športnega programa. Za vršilko dolžnosti odgovorne urednice enote, ki je zadolžena za
poseben nacionalni program, namenjen parlamentarnim vsebinam državnega zbora in njegovih
delovnih teles, pa je bila imenovana Ljerka Bizilj.
2.2. Kadrovske spremembe na Radiu Slovenija
Na Radiu Slovenija je kadrovske spremembe na mestih odgovornih urednikov omogočila šele
uveljavitev novega statuta. Kljub temu pa je na radio kot pomočnik direktorja radija že pred tem
prišel dotedanji novinar POP TV Matjaž Erznožnik, ki ga je Vinko Vasle ob svojem imenovanju
napovedal za novega urednika informativnega programa Radia Slovenija. Direktor Radia
Slovenija je, še preden je novi statut RTVS stopil v veljavo, odgovorni urednici drugega
programa Radia Slovenija Darji Groznik napovedal zamenjavo, za vršilca dolžnosti naj bi
imenoval Mirka Štularja. Napovedal je tudi, da za vršilca dolžnosti ne bo imenoval dosedanjega
odgovornega urednika informativnega programa Bojana Veselinoviča in urednika Sandija
Freliha.
Napovedi so se uresničile, Matjaž Ernožnik je tako v programsko-produkcijski enoti Radio
Slovenija, kjer so v skladu s statutarnimi novostmi največje spremembe in ima po novem štiri
programsko-produkcijske enote, postal v. d. odgovornega urednika uredništva informativnih in
eksperimentalno-razvojnih programov in hkrati tudi v. d. odgovornega urednika prvega
programa, drugi program bo kot v. d. odgovornega urednika vodil Mirko Štular, tretji program
pa Vlado Senica.
2.3. Kadrovske spremembe v regionalnih centrih
V regionalnem RTV centru Koper so bili za vršilce dolžnosti imenovani dosedanji vodstveni
kadri, in sicer za regionalni televizijski program Nataša Segulin in za regionalni radijski program
Leon Horvatič. Vodja programsko-produkcijske enote Regionalni RTV center Koper ostaja
Dragomir Mikelič. Regionalni RTV center Maribor je namesto Antona Petelinška dobil novega
v. d. odgovornega urednika za radijski program Petra Habjaniča, vodenje regionalnega
televizijskega programa pa je kot v.d. nadaljeval Marjan Šrimpf, ki ga je 15. novembra 2006 kot
odgovorna urednica nasledila Polona Pivec. Postopek njenega imenovanja je bil izveden po
starem statutu. Dotedanji odgovorni urednik Božo Zorko je namreč že 1. septembra 2006 odšel
na novo delovno mesto v drugi medij. Srečko Trglec je v. d. odgovornega urednika novega
uredništva radijskega programa za tujo javnost.
Ni jasno, kako sta bila imenovana vršilca dolžnosti odgovornih urednikov za italijansko in
madžarsko narodno skupnost, ki ju imenujeta pomočnika generalnega direktorja za ti
skupnosti, saj sta to novi funkciji, ki po sedanji organizacijski strukturi nista obstajali in za kateri
je prav tako potrebno izvesti javni razpis. Služba za odnose z javnostimi na RTVS je 17.
oktobra 2006 sporočila, da je dosedanji direktor RTV programov za italijansko narodno
skupnost Antonio Rocco postal v. d. pomočnika generalnega direktorja za radio in televizijo za
italijansko narodno skupnost, dosedanji direktor RTV programov za madžarsko narodno
skupnost dr. Albert Halász pa v. d. pomočnika generalnega direktorja za radio in televizijo za
madžarsko narodno skupnost. V Regionalnem RTV centru Koper (Centro regionale RTV Koper
– Capodistria) sta v. d. odgovornega urednika ostala dosedanja odgovorna urednika: za
televizijski program za italijansko narodno skupnost Robert Apollonio, za radijski program za
italijansko narodno skupnost pa Vladimiro Dellore. Prav tako v Programsko-produkcijski enoti
Regionalni RTV center Maribor, kjer je v. d. odgovorne urednice za televizijski program za
15

madžarsko narodno skupnost postala dosedanja urednica Helena Zver, za radijski program pa
Jožef Vegi.
2.4. Kaj pa mnenja uredništva
Pri kadrovskih spremembah na RTV Slovenija je treba opozoriti na pravno mnenje ministrstva
za kulturo, ki ga je to podalo na pobudo predsednika Društva novinarjev Slovenije Grege
Repovža in ki tolmači določbe zakona o medijih, ki zahtevajo, da je pred razrešitvijo in
imenovanjem odgovornih urednikov potrebno pridobiti mnenje uredništva. Pravniki ministrstva
za kulturo so poudarili, da je potrebno mnenje uredništva pridobiti tudi za imenovanje vršilca
dolžnosti odgovornega urednika. Uredništvo informativnega in izobraževalnega programa TV
Slovenija bi torej mnenje moralo izreči že pri imenovanju vršilca dolžnosti Rajka Geriča. Na
kakšen način in če sploh bo vodstvo RTV Slovenija pridobilo mnenja uredništev za vršilce
dolžnosti odgovornih urednikov, ni jasno, saj se je postopek izvolitve zastopstev uredništev, ki
izrekajo mnenja, oziroma njihova sestava, po novem statutu spremenili. Sestava obstoječih
zastopstev tako ni v skladu s spremembami statuta.
2.5. Prenehal mandat tudi pomočnikom generalnega direktorja
Z dnem uveljavitve statuta so prenehali tudi mandati predstojnikom notranjih organizacijskih
enot, in sicer: direktorju Regionalnega centra v Kopru, direktorju Regionalnega centra v
Mariboru, vodji Organizacijske enote Oddajniki in zveze, vodji Organizacijske enote Radijska
produkcija, vodji Organizacijske enote Televizijska produkcija in vodji Organizacijske enote
Glasbena produkcija.
Prenehali so tudi mandati dosedanjim pomočnikom generalnega direktorja, torej Borisu
Bergantu, pomočniku generalnega direktorja za mednarodno sodelovanje, Irmi Gubanec,
pomočnici za ekonomiko poslovanja, Ireni Urbanc, pomočnici za pravne zadeve, Jožetu
Veselu, pomočniku za tehniko, investicije, razvoj in produkcijo, funkcija pa je z 31. oktobrom
2006 prenehala tudi svetovalcu generalnega direktorja, bivšemu generalnemu direktorju Aleksu
Štakulu.
Anton Guzej je na mesto pomočnice za ekonomiko poslovanja imenoval mag. Irmo Gubanec,
na mesto pomočnice za organizacijo, kadre in izobraževanje pa mag. Cvetko Žirovnik. Do
imenovanja novega vodje programsko-produkcijske enote Regionalni RTV center Maribor bo
mag. Cvetka Žirovnik tudi v. d. vodje te enote.
V. d. odgovornega urednika uredniško producentske enote Multimedijski center še ni
imenovan, v. d. vodje programsko-produkcijske enote je Zvezdan Martič.
Vse zgoraj navedene razrešitve in imenovanja zgovorno kažejo na obseg kadrovskih
sprememb, ki jih omogoča sprejem novega statuta, katerih prave razsežnosti pa se bodo
pokazale šele po opravljenih javnih razpisih. Informacij o tem, kateri izmed imenovanih vršilcev
dolžnosti bodo kandidirali in kateri imajo podporo vodstva RTVS, še ni. Nedvomno bodo
podporo dobila tista imena, ki so v tej prvi fazi menjav zamenjala dosedanje nosilce funkcij,
tako za odgovorne urednike kot tudi za druge vodstvene funkcije.
16

Razpis za delovna mesta odgovornih urednikov uredniško-producentskih enot na Televiziji
Slovenija je 2. novembra objavil direktor Televizije Slovenija Jože Možina, kandidati so imeli
čas za oddajo prijav s priloženimi dokazili do vključno 19. novembra 2006. Generalni direktor
RTVS bo izbrane kandidate imenoval za odgovorne urednike za obdobje štirih let. Iz službe za
odnose z javnostjo RTV Slovenija so sporočili, da je na javni razpis za delovna mesta
odgovornih urednikov uredniško-producentskih enot na Televiziji Slovenija in odgovornih
urednikov televizijskih programov v regionalnih RTV centrih Maribor in Koper-Capodistria,
prispelo 12 prijav.
Za mesto odgovornega urednika kulturnega in uredniškega programa je prispelo pet prijav, po
ena prijava pa za mesto odgovornega urednika informativnega in razvedrilnega programa ter
uredniško-producentske enote, zadolžene za poseben nacionalni program, namenjen
parlamentarnim vsebinam državnega zbora in njegovih teles. Po dve prijavi pa sta prispeli za
mesto odgovornega urednika športnega programa ter odgovornega urednika regionalnega
televizijskega programa v programsko-produkcijski enoti regionalnega RTV centra Koper-
Capodistria.
Posebna komisija, ki jo bo imenoval generalni direktor RTV Slovenija Anton Guzej, bo preverila
vse prispele prijave na razpis. Guzej bo nato na predlog direktorja Jožeta Možine imenoval
odgovorne urednike.
Direktor Radia Slovenija Vinko Vasle je 26. oktobra 2006 v skladu z novim statutom RTVS
objavil javni razpis za delovna mesta sedmih odgovornih urednikov. Razpis je bil odprt do 12.
novembra, in sicer za odgovornega urednika uredništev prvega, drugega in tretjega radijskega
programa, uredništva informativnih in eksperimentalno-razvojnih programov, regionalnega
radijskega programa v Kopru ter regionalnega radijskega programa in uredništva radijskega
programa za tujo javnost v Mariboru.
Na javni razpis za delovna mesta odgovornih urednikov na Radiu Slovenija in odgovornih
urednikov radijskih programov v regionalnih RTV-centrih Maribor in Koper-Capodistria je po
informacijah službe RTVS za odnose z javnostjo prispelo 12 prijav in sicer za odgovornega
urednika uredništva prvega programa in za odgovornega urednika uredništva drugega
programa po ena prijava, dve za odgovornega urednika uredništva tretjega programa, ena za
odgovornega urednika uredništva informativnih in eksperimentalno-razvojnih programov, tri za
odgovornega urednika regionalnega radijskega programa v Regionalnem RTV-centru Koper-
Capodistria, dve za odgovornega urednika regionalnega radijskega programa v Regionalnem
RTV-centru Maribor in ena za odgovornega urednika uredništva radijskega programa za tujo
javnost v Regionalnem RTV-centru Maribor, ena prijava pa je prispela za nerazpisano delovno
mesto.
Vse prijave bo preverila posebna komisija, ki jo bo imenoval generalni direktor RTV Slovenija
Anton Guzej. Ta bo na predlog direktorja Radia Slovenija Vinka Vasleta imenoval odgovorne
urednike.
Po informacijah službe za odnose z javnostmi RTVS bo vodstvo RTVS razpisne postopke, vsaj
za delovna mesta odgovornih urednikov, zaključilo do 31. decembra 2006, ko naj bi vršilcem
dolžnosti potekel mandat.
3. Spremljanje delovanja programskega in nadzornega sveta
3.1. Delovanje programskega sveta
17

V obravnavanem obdobju od maja do novembra 2006 se je programski svet sestal na štirih
sejah, treh rednih in eni izredni. V ospredju je bilo vprašanje sprejemanja statuta RTV
Slovenija. Predlog statuta je programski svet obravnaval na izredni seji 12. septembra 2006,
soglasje k statutu pa podal na seji 26. septembra 2006.
Poleg statuta je v obravnavanem obdobju programski svet razpravljal še o programskih
standardih, vendar jih po dveh obravnavah na sejah 18. julija in 12. septembra 2006
(obravnavo programskih standardov je programski svet sicer začel že na seji 11. aprila 2006) ni
sprejel, ker se svetniki niso uspeli uskladiti v delu besedila, ki govori o »izogibanju prikazovanja
totalitarnih sistemov na dopadljiv način«.
Programski svet je po omahovanju in z zadržkom, da mora biti finančni načrt usklajen z
zahtevami nadzornega sveta, na seji 23. maja 2006 sprejel programsko-produkcijski načrt za
leto 2006, s čem je prenehalo financiranje RTV Slovenija po dvanajstinah.
Na seji 18. julija 2006 je sprejel polletno poročilo o uresničevanju programsko-produkcijskega
načrta za leto 2006 ter podprl izhodišča za programsko-produkcijski načrt za leto 2007, ki jih je
pripravilo vodstvo RTVS. Pri tem je »naročil programskemu vodstvu, naj v osrednjih
informativnih oddajah redno oziroma vsakodnevno poroča o pomembnih vprašanjih iz življenja
pripadnikov slovenskih manjšin v zamejstvu«.
Programski svet je še podrobno obravnaval kulturno-umetniške in informativno-izboraževalne
vsebine RTV Slovenija, pri čem so odgovorni uredniki pripravili poročila in načrte, člani
programskega sveta pa se odzivali z ocenami in priporočili. Med razpravo o informativnoizboraževalnih
vsebinah se je programski svet dotaklil tudi lokalnih volitev in dejstva, da
nekateri člani programskega sveta dejavno sodelujejo v predvolilni kampanji. Članica
programskega sveta Tanja Lesničar Pučko je opozorila, da je predsednik programskega sveta
dr. Stane Granda dejaven v volilni kampanji enega od županskih kandidatov v Ljubljani, član
programskega sveta Gregor Pivec pa kandidira za mariborskega župana. Programski svet se
je poglobljeni razpravi in odločnejšem opredeljevanju do te situacije izognil ter sklenil, da
morajo biti skrbno pripravljena pravila o pokrivanju lokalnih volitev v programih RTV Slovenije,
ki bodo odpravila pomisleke.
3.2. Delovanje nadzornega sveta
Med majem in novembrom 2006 se je nadzorni svet sestal devetkrat, na sedmih rednih in eni
izredni seji, pri tem pa je imela majska redna seja dve nadaljevanji. Torej je imel nadzorni svet
pet sej več kot programski svet.
Z mesta predsednika nadzornega sveta in članstva v njem je 30. avgusta 2006 odstopil dr.
Janez Jerovšek. 18 Po odstopni izjavi in poročilih je dr. Jerovšek odstopil zaradi nesoglasij z
vodstvom RTVS v sklepni fazi priprav novega statuta ter zaradi zamude pri sprejemanju
statuta. Tako je po odstopu dr. Jerovška seje nadzornega sveta vodil namestnik predsednika
18 Dr. Janez Jerovšek nam je po izidu našega prvega poročila o spremljanju RTVS poslal dopis in dokumente, iz
katerih izhaja, da je bilo neupravičena tudi omemba očitkov, da je 1992, v času, ko je bil generalni direktor RTV
Slovenija, vplival na nakup računalnikov za RTV Slovenija pri podjetju Jerovšek Computers, ki ga je vodil njegov
sin. Kot je razvidno iz dokumentacije, je dr. Janez Jerovšek ne glede na to, da je komisija izbrala podjetje
Jerovšek Computers kot najugodnejšega ponudnika, izdal navodilo, da RTV Slovenija računalnikov od podjetja
njegovega sina ne sme kupiti.
18

Tomaž Glažnar, na seji 26. oktobra 2006 pa je bil za predsednika nadzornega sveta izvoljen
Franc Orešnik, ki je bil za člana nadzornega sveta izvoljen v državnem zboru na predlog SDS.
Tako ostaja vodenje nadzornega sveta pod vplivom največje vladne stranke SDS, ki ji je bil
blizu tudi prejšnji predsednik nadzornega sveta dr. Janez Jerovšek (bil je član predsedstva in
strokovnega sveta SDS).
Po odstopu dr. Janeza Jerovška, ki ga je v nadzorni svet imenovala vlada, je vlada 14.
septembra 2006 imenovala mag. Silva Škornika za novega člana nadzornega sveta.
Poleg priprav na sprejemanje novega statuta RTVS in rednega obravnavanja finančnega
poslovanja na splošno je nadzorni svet več pozornosti namenjal naslednjim temam: analizi
poslovanja v primeru dveh projektov: pokrivanja Svetovnega prvenstva v nogomentu 2006 in
sodelovanja na Eurosongu 2006; namembnosti sredstev od obveznic RS in delnic Eutelsat;
investicijskih načrtih in iskanju dodatnih sredstev iz državnega proračuna za prehod na
digitalno radiodifuzijo; vprašanju politike in javnosti plač na RTV Slovenija itn.
Tako je nadzorni svet sklenil, da so podatki o plačah zaposlenih na RTV Slovenija javni, od
vodstva zahteval vpogled v plače in druge prejemke petdesetih posameznikov, ki jim je v letu
2005 in prvi polovici leta 2006 RTVS izplačala najvišje skupne prejemke, in tudi zahteval, da
RTVS umakne tožbo zoper informacijsko pooblaščenko zaradi objave plače generalnega
direktorja v prejšnjem mandatu.
Nadzorni svet je sklepal tudi o vprašanjih, ki zadevajo programsko politiko. Tako je po
obravnavi poročila o dopisniški mreži, ki ga je vodstvo pripravilo na zahtevo nadzornega sveta,
na seji 26. oktobra 2006 vodstvu RTVS priporočil, da racionalizira število dopisništev. Pri tem je
ugotovil, da bi bilo primerneje, če bi dogajanja v sosednjih državah spremljali preko dopisniške
mreže v Sloveniji.
Ob drugi priložnosti – na seji 28. septembra 2006 – pa je nadzorni svet sklenil, da bi morala
RTV Slovenija »v svojih programih zagotoviti ustrezno poročanje in obveščanje tudi o delu in
življenju slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski ter Slovencih po svetu«.
Pri obravnavi poslovanja v primeru sodelovanja na Eurosongu 2006 je nadzorni svet na seji 19.
junija 2006 ugotovil, da je bilo sodelovanje s finančnega vidika nesprejemljivo. Hkrati je
nadzorni svet izpostavil problem upravičenosti prihodnjega sodelovanja RTV Slovenija na
Eurosongu s programskega vidika ter predlagal programskemu svetu, da o tem razpravlja.
Nadzorni svet je v obravnavanem obdobju spodbujal dejavnosti za ugotavljanje in
izračunavanje minute programa, s čimer bi se povečala preglednost in racionalnost načrtovanja
in porabe sredstev na RTV Slovenija. Na seji 25. maja 2006 je tako ugotovil, da je novi sistem
za načrtovanje in izračun stroškov oddaj, ki ga je pripravila posebna delovna skupina, primeren
za uporabo v celotnem zavodu RTV Slovenija ter vodstvu priporočil, da se takoj začne z
uvedbo novega sistema.
V ospredju pozornosti nadzornega sveta v obravnavanem obdobju je bilo tudi Izobraževalno
središče RTV Slovenija. Nadzorni svet je pri tem vostvu priporočil, naj preuči možnost, da se
izbraževalno središče osamosvoji, pri čem bi bila RTV Slovenija v celoti njegov lastnik.
19

4. Spremljanje sprejemanja in vsebine novega statuta RTVS
4.1. Sprejemanje novega statuta RTVS
Zakon o RTVS je zavodu sicer nalagal, da mora statut sprejeti do 15. julija 2006, vendar ga
vodstvu RTVS ni uspelo pripraviti in uskladiti ter pridobiti vseh potrebnih soglasij vse do 5.
oktobra 2006, ko ga je kot zadnji potrdil nadzorni svet RTVS. Statut je bil v Uradnem listu
objavljen 13. oktobra 2006, v veljavo je stopil 16. oktobra 2006.
Priprave statuta so se začele takoj po konstituiranju in začetku delovanja programskega in
nadzornega sveta RTVS, intenzivirale pa so se po imenovanju Antona Guzeja za novega
generalnega direktorja RTV Slovenija.
Zakon o RTVS določa, da statut sprejme nadzorni svet, programski svet pa daje soglasje.
Programski svet je statut obravnaval 12. septembra 2006 že pred sejo, ko je odločal o soglasju,
in sicer je takrat imel možnost za zahtevnejše vsebinske pripombe in predloge. Na seji 26.
septembra 2006, na kateri so člani programskega sveta odločali o soglasju, so bila deljena
mnenja o tem, ali je glede na določila v zakonu soglasje programskega sveta pogoj za sprejetje
statuta s strani nadzornega sveta ali ne. Glede na to, da je programski svet soglasje izdal in je
nadzorni svet nato statut tudi sprejel, ni prišlo do situacije, v kateri bi lahko ugotovili, kaj bi se
zgodilo, če programski svet soglasja ne bi izdal.
Postopek priprave in sprejemanja statuta je zaznamovalo tudi vprašanje, kdo je pristojen za
pripravo statuta. Ta dvom je ponazorilo tudi dejstvo, da sta bili za pripravo statuta ustanovljeni
dve delovni skupini, ena pri nadzornem svetu, ki je bila ustanovljena takoj na začetku delovanja
nadzornega in programskega sveta, in druga pri generalnemu direktorju, ki jo je Anton Guzej
sestavil po tem, ko je bil imenovan na to mesto. Ta dvojnost je po dostopnih informacijah
botrovala odstopu dr. Janeza Jerovška z mesta predsednika nadzornega sveta v sklepnem
delu priprav na sprejetje statuta. Iz izjav ob odstopu je razvidno 19 , da je prišlo do nestrinjanja
medi njim in vodstvom RTVS, zlasti generalnim direktorjem, glede nekaterih določil v statutu.
4.2. Spremljanje vsebine novega statuta RTVS
4.2.1. Splošne ugotovitve
V skladu z nomotehničnimi smernicami, ki jih je sprejela vladna služba z zakonodajo, naj
izvedbeni predpisi ne bi povzemali celotnih zakonskih besedil. Podzakonski in izvedbeni akti,
kakršen je tudi statut javnega zavoda RTVS, bi morali povzemati le tiste določbe zakonov, ki so
nujne zaradi razumevanja celote predpisa. Pri oblikovanju takšnega podzakonskega
dokumenta imajo sestavljavci več težav, saj mnogokrat ni jasno, ali je pri povzemanju
zakonskega besedila treba povzeti celotni tekst brez sprememb, dopolnitev ali opustitev, ali pa
so posegi v zakonsko besedilo možni, in kako daleč lahko gredo. Ti akti morajo biti v skladu z
določbo 153. člena ustave v skladu z ustavo in zakonom.
Ta težava piscev statuta je očitna na več mestih, na primer pri umestitvi varuha pravic
gledalcev in poslušalcev, ki nima podlage v zakonu. Še več, to nalogo zakon s 6. alineo 1.
19 »Zaradi razhajanj z vodstvom odstopil predsednik nadzornega sveta RTVS Jerovšek«, Mladina On-line, 31. 8.
2006. »Statut RTV-ja programskem svetu«, www.rtvslo.si, 31. 8. 2006.
20

odstavka 16. člena daje neposredno programskemu svetu. Statut pa je to nalogo
programskega sveta izpustil oziroma ohranil le obravnavo predlogov in pripomb, »če ta
zadevajo programski svet«. Čeprav se je vsebinsko s tako rešitvijo strinjati, pa odpira vprašanje
skladnost statuta z zakonom o RTV Slovenija.
Statut mora razdelati in konkretizirati načela in norme zakona o RTV Slovenija, ne pa jih
povzemati in ohranjati na načelni ravni. Statut mora biti operativen pravni akt, zato bi se moral
izogibati načelnim normam ali celo povzemanju celotnih določil zakona. Takšen primer je
določba 2. člena zakona, ki govori o institucionalni avtonomiji in uredniški neodvisnosti RTVS,
statut pa jo v 3. členu med temeljnimi določbami dobesedno povzema, ne da bi jo konkretiziral
in naredil operativno. To načelo bi moralo biti v statutu operacionalizirano z mehanizmi, ki
zagotavljajo institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost RTVS, na primer prek
pritožbenih mehanizmov, ki jih lahko prizadeti uporabijo v primeru kršitev tega načela. Načelo
je v statutu mrtva črka, če ni zagotovljenih mehanizmov za njegovo uresničevanje oziroma
ukrepanje, kadar pride do kršitev. Načela so primerna za zakon, ne pa za izvedbeni akt, kot je
statut.
V takšnih primerih se pokažejo vse pomanjkljivosti zakona o RTV Slovenija in nepripravljenost
predlagatelja zakona, da bi prisluhnil strokovno utemeljenim pripombam; tudi pripombam
civilne družbe. Mnoge zagate piscev statuta bi bile odpravljene, če bi zakon uredil nekaj
vprašanj, med njimi je nekaj tudi pravno-tehničnih, na katere je bilo pravočasno opozorjeno in
celo predlagane boljše rešitve; tudi take, ki nimajo ideoloških ali vrednostnih predznakov.
Temeljna ugotovitev je, da novi statut RTV Slovenija uveljavlja asimetrično, a hkrati še vedno
ne dovolj prožno organiziranost javnega zavoda, zlasti na ravni organizacijskih in uredniškoproducentskih
enot (odgovornih uredništev). Po drugi strani, kar je pozitivno, poenostavlja
nekatere ravni odločanja, bolje opredeli dolžnosti in pristojnosti vodstvenih in vodilnih delavcev,
uvede tudi možnost njihove zamenjave, če organi upravljanja in nadzora ugotovijo, da ne
delajo dobro, kar do zdaj ni bilo mogoče.
4.2.2. Pristojnosti programskega sveta RTV Slovenija glede programskih standardov
Enajsti člen statuta govori o pristojnostih programskega sveta RTV Slovenija, ki med drugim
sprejema tudi programske standarde in merila. Člen govori o tem, da programski svet ne sme
posegati v programe RTV Slovenija, kar je dobro. Vendar se je izkazalo, da je priprava
omenjenih programskih standardov in meril, ki je potekala hkrati s pripravami in spejemanjem
statuta, obremenjena z zahtevami ideološke narave (npr. kako naj novinarji ravnajo, ko
poročajo o nedemokratičnih režimih in voditeljih po svetu). Poklicni standardi in merila bodo, če
bodo napisani v obliki neposrednih poklicnih navodil zaposlenim novinarjem in urednikom,
oblika poseganja v program.
Progamski svet ima namreč v skladu s 16. členom zakona o RTVS in 12. členom novega
statuta RTVS pristojnosti, da pri določanju in uresničevanju programske politike in programskih
načrtov »pri utemeljenih primerih da navodila generalnemu direktorju glede sprememb, ki
morajo biti uvedene v programih«.
S tovrstnimi določili v zakonu in statutu se snov, ki sodi v tako imenovano samoregulacijo,
prepušča organom upravljanja, ki so hierarhično pozicionirani v strukturi javnega zavoda in se
jim zaposleni, ne glede na deklarirano avtonomijo novinarjev, pravno-formalno morajo
podrejati. Gre namreč za to, da se določanje standardov in meril napačno razume kot dajanje
21

navodil novinarjem in urednikom, ne pa kot public promise, javna zaveza ustanove
državljanom, ki jo plačujejo.
4.2.3. Varuh pravic gledalcev in poslušalcev
Trinajsti člen statuta določa, da ima RTVS varuha pravic gledalcev in poslušalcev. Že v
splošnih pripombah smo omenili spornost posega statuta v zakon glede mehanizmov za
obravnavo pripomb in predlogov gledalcev in poslušalcev. Zakon o RTV Slovenija to nalogo
popolnoma neprimerno daje programskemu svetu, ki je za takšno funkcijo neprimeren in
takšne naloge operativno sploh ne more učinkovito izvajati. Nevladne organizacije smo pri
obravnavi zakona predlagale mnogo boljšo rešitev, prek posebnega odbora za programske
pritožbe in predloge gledalcev in poslušalcev, skupaj s konkretnimi rešitvami glede njegove
sestave, pristojnosti in razmerja do programskega sveta. Bistveno za organ, ki naj obravnava
pripombe in predloge gledalcev in poslušalcev, je njegova relativna neodvisnost pri obravnavi
posamičnih primerov, tudi od programskega sveta kot organa upravljanja javnega zavoda.
Temu je lahko odgovoren le na splošnejši ravni - s poročanjem in predlaganjem ukrepov za
izboljšanje stanja na podlagi obravnave utemeljenih pripomb in predlogov.
Zakon o RTV Slovenija torej ni predvidel takšnega organa, zato ga vpeljuje statut, vendar z
neposrečeno določbo 13. člena, ki določa le, da »RTVS ima varuha pravic gledalcev in
poslušalcev«. Naslednji stavek določa, da programski svet sprejme pravilnik o delovanju tega
instituta, ki mora biti po prehodnih določbah statuta sprejet v roku šestih mesecev po uveljavitvi
statuta.
Bistvena značilnost takšnega varuha, če naj ima takšno ime, je njegova neodvisnost in
možnost izvedbe preiskav s pridobitvijo informacij pri institucijah in organih, ki jih nadzira.
Neodvisnost se zagotavlja s trajnostjo mandata, financiranjem in natančno opredelitvijo
pooblastil takšnega organa. To naj bi določal čim višji pravni akt, pri varuhu človekovih pravic je
to ustava, ki instituciji zagotavlja trajnost in relativno samostojnost tudi v razmerju do tistih, ki jih
nadzira.
V tem primeru je bilo to zamujeno tako pri zakonu kot pri statutu, saj naj bi te naloge določil še
nižji akt od statuta, to je pravilnik, ki ga sprejme programski svet. Tak način ne daje upanja in
zagotovil, da bo šlo v resnici za relativno neodvisen organ, ki bo lahko neodvisno obravnaval
pripombe in predloge gledalcev in poslušalcev. To mu hkrati ne zagotavlja kredibilnosti, tako
notranje kot zunanje, ki je edino zagotovilo za uspešnost takega organa.
4.2.4. Neodvisnost novinarjev in urednikov
V prvem odstavku 39. člena statuta, ki govori o neodvisnosti novinarjev in urednikov, je
zapisano: »Novinarjem in urednikom se ne sme odpovedati delovnega razmerja, zmanjšati
plače, spremeniti statusa v uredništvu ali kako drugače poslabšati njihovega položaja zaradi
izražanja stališč, ki so skladna s programsko zasnovo ter kodeksom novinarske etike ali zaradi
odklonitve objave informacije ali mnenja, s katerim bi kršili programsko zasnovo in kodeks
novinarske etike.«
22

To pozitivno določilo brez določil o mehanizmih, kako se bo zagotovilo njegovo izvajanje, tj.
kakšni mehanizmi bodo vzpostavljeni za zagotavljanje uresničevanja tega določila (npr. ali
bodo ta določila smiselno vključena v pogodbe o delu) ter za obravnavanje morebitnih kršitev in
pritožb ter sankcioniranje, ostaja na ravni deklaracije. O tem zgovorno priča tudi primer
»suspenza« novinarke Vide Petrovčič, o katerem pišemo v tem poročilu.
Tretji odstavek 39. člena statuta govori o oblikovanju zastopstva uredništva, ki, med drugim,
daje mnenje o kandidatih za odgovornega urednika. Prejšnja ureditev, da se zastopstvo
imenuje, če je v uredništvu več kot 20 programskih delavcev, se zdaj spremeni tako, da je en
zastopnik na 10 članov uredništva, v regionalnih centrih pa na 3 člane uredništva. S tem je
povsem izključena možnost, da bi o kandidatu za odgovornega urednika ali pomembnih
programskih spremembah v manjših uredništvih odločali vsi programski delavci.
Člen ne določa obveznosti, da se sprejme enoten in usklajen pravilnik ali poslovnik o delu
zastopstva uredništva, ki bi moral predvideti oblikovanje kvalificiranega mnenja o vseh
pomembnih zadevah in ne le glede tajnega glasovanja o odgovornih urednikih. Moralo bi biti
tudi bolj jasno, kdo sodi med programske delavce. S tem je, podobno kot pri prejšnji ureditvi,
ohromljena notranja demokracija v uredništvih in je prepuščena notranjemu »navdihu« in
vzdušju v posameznih uredništvih.
4.2.5. Vodilni in vodstveni delavci RTV Slovenija
V 41. členu statuta, ki govori o vodilnih in vodstvenih delavcih RTV Slovenija, poleg dosedanjih
statut uvaja še kategorijo »strokovni direktorji oziroma strokovni vodje ter pomočniki in
svetovalci generalnega direktorja«. Opredelitev njihovega števila, potrebe po določenem
številu, obseg in vrsto dela pa v celoti prepušča generalnemu direktorju. S tem se objektivno
poveča možnost, da bistveno naraste število različnih pomočnikov in svetovalcev, vsi ti so
praviloma na individualnih pogodbah in nemajhnih plačah, kar zvišuje stroške dela v strukturi
odhodkov RTV Slovenija.
Da bi to preprečili in omogočili učinkovit nadzor pristojnih organov nad delovanjem in finančnim
položajem RTVS, bi bilo primerneje, če bi statut predvidel in omejil področja, na katerih so
strokovni vodje in svetovalci potrebni.
Na ta člen se navezuje tudi 67. člen statuta, ki določa, da se tehnična, tehnološka in
investicijska dejavnost za celoten zavod (tudi za produkcijo in predvajanje RTV in
multimedijskih programov) vodi in usmerja centralno preko strokovnih direktorjev in svetovalcev
generalnega direktorja. Iz tega lahko sledi, da bo razvoj programov podrejen volji tehničnih
vodstvenih delavcev.
Po drugi strani pa 70. člen statuta opredeljuje organiziranost RTVS po enotah. Iz tega člena
sledi, da sta vodji organizacijskih enot televizijske in radijske produkcije podrejeni direktorjema
radia in televizije, toda če upoštevamo prej omenjeni 67. člen statuta, bodo njihove zmožnosti
pri ustvarjanju in razvoju programov določali strokovni direktorji in svetovalci generalnega
direktorja, ne pa njihovi neposredno nadrejeni. Ustvarja se torej večravenska, prepletena in
nepregledna mreža odločanja, ki je že do zdaj hromila razvoj, jasno usmeritev in boljšo
organizacijo programov, s tem pa tudi cenejšo in racionalnejšo rabo človeških virov in
produkcijskih kapacitet.
23

Večravenska mreža odločanja se izkaže tudi pri regionalnih centrih. Iz 68. člena statuta, v
katerem so opredeljene pristojnosti vodje regionalnega centra, je razvidno, da ta nima
programskih pristojnosti. Torej na tej točki statut ni sledil logiki zakona, ki se uveljavlja v vlogi
generalnega direktorja, ki ima zdaj tudi programske pristojnosti. Iz tega sledi, da se pri
regionalnih centrih vzpostavljajo tri vertikale odločanja, saj so radijski odgovorni uredniki
odgovorni radijskemu direktorju, televizijski direktorju televizije, vodja regionalnega centra pa
generalnemu direktorju. S tem pride tudi do asimetričnega obveščanja vodstvenih delavcev z
navidez enakimi pristojnostmi in »močjo«. Problemi, povezani z večravensko mrežo odločanja,
so bili pristoni tudi v preteklosti, ker je bilo možno različno tolmačiti »moč« in pristojnosti
posameznih vodstvenih delavcev. Iz zgoraj povedanega je mogoče skleniti, da tudi novi statut
ni uspel zagotoviti, da do teh problemov ne bi prihajalo.
4.2.6. Izobraževalni program
Iz strukture programov Televizije Slovenija, ki je določena v 72. členu statuta, je razvidno, da
izobraževalni program ni dobil posebnega statusa, čeprav je to ena izmed najbolj pomembnih
funkcij in vsebin javne televizije, ki v Sloveniji še vedno ni dovolj razvita in bi jo bilo potrebno
dodatno krepiti in razvijati v skladu s sodobnim razvojem v svetu.
4.2.7. Izobraževalni center
Iz opisa dejavnosti RTV Slovenija v 8. členu statuta izhaja, da je izvajanje izobraževanja in
strokovnega usposabljanja, razen ko gre za funkcionalno izobraževanje, del tržnih dejavnosti
RTV Slovenija. Vprašanje pa je, ali se na primer pod funkcionalno izboraževanje lahko šteje
tudi izobraževanje s področja uvajanja digitalizacije, ki ne bo zajela le predvajanja in distribucije
programov, ampak zahteva dodatna znanja in veščine programskih delavcev, z novinarji vred.
Digitalizacija bo omogočila obsežnejše uvajanje večopravilnosti (multiskilling) in bimedialnosti,
povzročila bo spremembo organiziranosti uredništev in produkcijskih skupin, postavila bo nove
produkcijske standarde in delovne normative. Če statutarno določilo o izvajanju izobraževanja
znotraj RTV Slovenija kot tržne dejavnosti pomeni opustitev zahtevnejših in za udeležence
brezplačnih oblik stalnega izobraževanja programskih in drugih delalvcev RTV Slovenija, je to
slaba rešitev. Že omenjeno uvajanje digitalne radiodifuzije bi moralo prispevati k zavesti o
pomenu stalnih in intenzivnih oblik izobraževanja in usposabljanja na RTV Slovenija, ki bodo
rezultirale z najbolj usposobljenimi in kakovostnimi produkcijskimi in programskimi kadri.
4.2.8. Ločenost finančnega poslovanja javne službe
Ločenost finančnega poslovanja javne službe, kot je določena v 87. členu statuta, je
nezadostno opredeljena. Člen namreč skopo določa, da se poslovanje javne službe vodi
ločeno od tržnih dejavnosti ter da se prihodke iz javnih sredstev lahko uporabi za opravljanje
javne službe, ki je določena v zakonu. Zakon o RTV Slovenija pa javno službo definira z
naštevanjem programov in programskih vsebin, ki so del javne službe.
Pri opredeljevanju, katera področja sodijo v sklop poslovanja RTV Slovenija, ki se financira iz
javnih sredstev, bi potrebovali bolj natančne navedbe. Tako ostaja nejasno, ali se iz javnih
sredstev (rtv prispevka in proračunskih sredstev) lahko financira le ustvarjanje, pripravljanje,
oddajanje in arhiviranje programov, ali pa tudi na primer delovanje programskega in
nadzornega sveta, izobraževanje, svetovanje, nakupi zunanje produkcije (npr. filmov) ipd.
24

Vzemimo za primer stroške delovanja programskega in nadzornega sveta ter programskih
odborov. Nadzorni svet RTV Slovenija je na seji 26. oktobra 2006 sprejel pravilnik o izplačilu
sejnin in povračilu drugih, ki določa, da predsednika programskega in nadzornega sveta
prejmeta vsak po 100.000 tolarjev bruto sejnine za vsako sejo, člani teh organov (28 + 10) po
71.425 tolarjev bruto za vsako sejo, člani odborov za narodnostne programe in invalide pa po
25 odstotkov zgoraj določenih sejnin. Predsednika programskega in nadzornnega sveta
prejmeta dodatno še vsak po 100.000 tolarjev bruto za pripravo vsake seje. Temu je potrebno
prišteti povračilo potnih stroškov ipd. Gre torej za več deset milijonov tolarjev na leto, ki se
črpajo iz rtv prispevka, vendar iz dikcije statutarnega določila o tem, kaj se financira iz tega
vira, ni mogoče sklepati, da je financiranje delovanja programskega in nadzornega sveta del
stroškov javne službe, kot jo opredeljuje zakon, torej del stroškov »ustvarjanja, pripravljanja,
arhiviranja in oddajanja programov«.■
25