9 Bliža se akcija »Naša občina čista in urejena« 10 Mednarodna ...

15. marec 2012 | številka 109 

9 Bliža se akcija 

»Naša občina čista in urejena« 

10 Mednarodna izmenjava dijakov 

Gimnazije Murska Sobota 

11 Polnilna postaja za električna 

vozila v Murski Soboti 

18 Zabavne pustne prireditve 

v naši občini 

19 Praznik žena v mestnih četrteh 

in krajevnih skupnostih 

23 Pomoč občanu in 

javne objave 

26 Dokumentarec o osamosvojitveni 

vojni v Pomurju 

29 Srečanje slovenskih judoistov 

v Murski Soboti 

33 Podeljena priznanja ob dnevu 

civilne zaščite

Foto: Geza Grabar 

Slikovita pustna sobota na Trgu kulture, kjer sta Vrtec Murska Sobota in Društvo prijateljev mladine Murska Sobota 

pripravila tradicionalno pustno rajanje. Pustne maškare so pregnale zimo... 

... in priklicale pomlad. 

Foto: Arhiv Mestne občine Murska Sobota

ŽUPANOV KOTIČEK 

Spoštovane občanke, 

spoštovani občani! 

V februarju, točneje 21. februarja, so v enem slovenskih dnevnikov 

objavili prispevek z naslovom »Najbolje se živi v Kopru, 

najslabše v Murski Soboti«. V njem je novinar po kriterijih, kot so 

cena nepremičnin, višina plač, višina plačila za vrtec, rodnost itd., 

ugotavljal, v katerih slovenskih mestih prebivalci živijo dobro in v 

katerih malo slabše. Poleg socialnih je upošteval še kulturne vidike, 

izobraženost in druge. Mestna občina Murska Sobota je med 

osmimi izbranimi mesti pristala na zadnjem mestu. K nizki oceni 

so pripevali predvsem visoka stopnja brezposelnosti, najnižja plača, 

stopnja izobrazbe in po mnenju novinarja »izredno drag vrtec«. Na 

ta časopisni članek so se teden pozneje na RTV Slovenija navezali 

s prispevkom dopisnika iz naših krajev z naslovom »Najslabše 

ocenjena Murska Sobota« in v njem povzeli podatke iz časopisnega 

članka. V zvezi z obema prispevkoma, ki na Mestno občino Murska 

Sobota mečeta slabo luč (po opravljenih ocenah novinarja), je treba 

podati dodatne obrazložitve, saj nekatere trditve nikakor ne držijo. 

Lahko bi se strinjali s trditvijo, da se v Murski Soboti najtežje živi 

(med obravnavanimi občinami), na kar kažejo ekonomski kazalci, 

kot sta stopnja brezposelnosti in višina plač. Ne strinjamo pa se, 

da se v našem mestu živi najslabše. Prav tako se ne strinjamo 

z izjavami novinarja časopisnega dnevnika (in našega domačega 

dopisnika RTV Slovenija), ki so nastale na podlagi premalo poglobljene 

analize primerjav cen vrtcev med obravnavanimi občinami 

in so zaradi tega privedle do povsem napačne ugotovitve, da imamo 

v Murski Soboti (poleg Kranja) najdražji vrtec v Sloveniji. Te 

napačne ugotovitve je domači novinar RTV Slovenija nekritično 

povzel, ne da bi občino povprašal po komentarju. 

Del članka, ki govori o cenah vrtcev v vključenih občinah, žal 

navaja neresnične podatke in zavaja bralce. Avtor članka se je premalo 

poglobil v podrobnosti cen storitev teh vzgojno-varstvenih 

ustanov v Sloveniji in jih je primerjal »kar po domače« ter zaradi 

tega seveda prišel do povsem napačnih zaključkov. 

Mestna občina Murska Sobota ima že od leta 2004 za vzgojno- 

-varstvene storitve prvega in drugega starostnega obdobja otrok 

v vrtcu enotno ceno. V oddelku prvega starostnega obdobja je 

lahko dvanajst, v oddelku drugega pa 22 otrok, zaradi česar sta 

ceni programov za ti dve starostni skupini različni, saj so povsem 

različni tudi stroški na enoto (število otrok v oddelku). Pri tem je 

novinar zanemaril možnost enotne cene, kakršna je v primeru 

zavoda Vrtec Murska Sobota, ki v primerjavo prinaša povsem 

nov element za vrednotenje. 

Če je avtor članka želel predstaviti stroške za starše otrok, bi vsekakor 

moral natančneje postaviti vprašanje posameznim občinam in 

ceno teh storitev za starše natančno predstaviti. V vsakem primeru 

pa bi moral postaviti cene teh storitev po posameznih občinah 

na isti imenovalec. 

Enotno ceno v javnem zavodu Vrtec Murska Sobota je tako primerjal 

s ceno programov za otroke drugega starostnega obdobja 

vrtcev v navedenih občinah. Tako je vsaj navedeno v članku. In 

celo te cene je v posameznih primerih napačno navedel – tako 

informacijo smo dobili vsaj iz mestnih občin Ljubljana in Maribor. 

Mestna občina Murska Sobota je zato v odgovoru novinarju časopisa 

zapisala, da cena dnevnega programa za otroka v oddelkih 

prvega in drugega starostnega obdobja od prvega do šestega leta 

starosti znaša 401,10 EUR na otroka mesečno, cena poldnevnega 

programa pa 280,77 EUR. Ker mestna občina dodatno subvencionira 

ekonomsko ceno programov v višini 72,58 EUR, je izhodiščna 

cena celodnevnega programa za izračun prispevka staršev 328,52 

EUR. Če pri tem še upoštevamo, da v juliju in avgustu starši 

ne plačujejo nobenih rezervacij in se jim odsotnost otrok v teh 

dveh mesecih v celoti odbije pri plačilu storitev vrtca (ne le 

odbitek za hrano), potem primerjalni strošek vzgojno-varstvenih 

storitev Vrtca Murska Sobota v primerjavi z ostalimi občinami iz 

tega članka vsekakor ni najvišji. 

Vse to bi domačemu novinarju RTV Slovenija lahko obrazložili, če 

bi se za pojasnilo obrnil tudi na mestno občino, preden je dokončal 

svoj prispevek. Žalostno je, če televizijski prispevek iz domačega 

okolja (ki ga gleda vsa Slovenija) nastane po povzetku teden dni 

starega časopisnega članka, ki občin pri vseh kriterijih ocenjevanja 

ne postavi na isti imenovalec, ob tem pa novinar domače občine 

sploh ne vpraša za komentar. Žal nas tudi zaradi takšnih prispevkov 

obravnavajo, kot nas obravnavajo. V zadnjih dveh letih je Mestna 

občina Murska Sobota dobila kar nekaj priznanj (kot planetu 

Zemlji najbolj prijazna občina, osvojili smo tretje mesto med velikimi 

občinami z najbolj urejenim sistemom ravnanja z odpadki in 

tretje mesto kot najbolj zelena občina). Želel bi si več pozitivnega 

odnosa (tudi prispevkov o dosežkih ne le občine, temveč vseh, ki 

živimo in ustvarjamo v regiji). K temu lahko veliko prispevajo tudi 

tisti, ki imajo možnost slovensko javnost obveščati o dogajanju v 

naši regiji, saj tudi na ta način gradimo prepoznavnost tega okolja. 

A pričakujemo preveč Menim, da ne. 

Vaš župan 

3 marec 2012 |

MESTNI SVET 

Svetniške pobude, 

županovi odgovori 

V nadaljevanju desete redne seje mestnega sveta 7. februarja 2012 

so mestni svetniki in svetnice postavljali vprašanja ter podajali tudi 

pobude in mnenja: 

Mag. Robert CELEC 

je dejal, da je pred časom zaradi razprodaje v 

trgovskem centru Mercator nastal prometni 

zastoj. Zaradi premajhnega števila parkirnih 

mest so kupci avtomobile puščali vsepovsod, 

za kar so prejeli obvestila o prekrških s plačilnim 

nalogom za plačilo globe. Menil je, da pristojni organi (policija 

ali redarstvo) niso upoštevali okoliščin, da vozniki niso imeli kje 

parkirati. Policija bi takrat voznike morala usmerjati, ne pa izrekati 

kazni. Izrazil je protest nad takim načinom dela. Predlagal je, da bi 

kazni mestnega redarstva preklicali, če je to mogoče. 

Župan je odgovoril, da za preklic kazni, ki so jih izrekli redarji zaradi 

prekrškov na dan razprodaje v Mercatorju, potrebujejo pravno podlago. 

Vsekakor bi policija morala v takšnih okoliščinah opozarjati na 

nepravilno parkiranje in voznike usmerjati na ustrezna mesta, kjer ne 

bi kršili pravil. 

Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske 

javne službe: Mestno redarstvo je interveniralo na klice občanov, ki živijo 

na Ulici ob progi in Ulici arhitekta Novaka. Poudarek sankcioniranja je 

bil predvsem na mestih, kjer so vozniki svoja vozila pustili pred dovozi, 

vhodi na dvorišča in na pločnikih, kjer ni bil možen prehod. Dodatno 

še navajamo, da je bilo kaznovanih sedem voznikov. 

Svetnik Celec je postavil vprašanje, kdaj bo končno speljan optični 

kabel do naselja Černelavci in drugih naselij, kar je bilo obljubljeno 

v volilni kampanji v letu 2006. Ker se te obljube ponavljajo vsako 

leto, se marsikdo ne odloči za drugega ponudnika. 

Župan je odgovoril, da je za položitev optičnih kablov mestna občina sklenila 

pogodbo z družbama Gratel in T2. Gratel je bil izvajalec za T2, ki je 

trenutno v težkem položaju. V pogodbi so poleg Murske Sobote in Rakičana 

tudi Černelavci. Družba ima v načrtu položitev optičnega kabla tudi do 

Černelavcev, vendar mora najprej stabilizirati svoje poslovanje. Izvajalec 

Gratel je v dogovoru z mestno občino že postavil optični kabel v Bakovcih; 

ob preplastitvah določenih cest je v 90 odstotkih že položil cevi v ceste, le še 

optičnih vlaken ni namestil, da bi tudi Bakovci bili priključeni na optično 

omrežje. Kdor razmišlja o priključitvi na optično omrežje, naj – če ima to 

možnost – sprejme ponudbo drugega ponudnika. 

Svetnik je želel jasno pojasnilo glede izgube v podjetjih Komunala 

in Vodovod. Zakaj ni trajne rešitve 

Župan je odgovoril, da tudi mestna uprava želi ugotoviti, zakaj je v javnih 

podjetjih Komunala in Vodovod tolikšna izguba ter ali bi to izgubo 

lahko zmanjšali. O tem bo na seji razpravljal tudi mestni svet. Direktor 

mestne uprave skupaj z revizorko in zaposlenimi podjetja Komunala 

zbira podatke. Vsem je v interesu, da pridobimo natančne podatke, s 

katerimi bodo seznanjeni tudi mestni svetniki. 

Direktor občinske uprave Bojan Petrijan je dodal, da je najprej treba 

ugotoviti, kakšen je delež izgube, ki obremenjuje občinski proračun. Na 

osnovi ugotovitev bi pripravili gradivo, na podlagi katerega bi odločili 

o skupni prihodnosti, ter ugotovili, ali bo vse skupaj z dvigom cen obremenilo 

občanke in občane ter kolikšen delež izgube bo pokril občinski 

proračun. Pripravljenih bo nekaj različic. Konkretno glede izgube za 

leto 2011 bo osnova zaključni račun oziroma bilanca stanja in bilanca 

uspeha, ki jih bo revidirala zunanja revizijska služba. 

Svetnik je izpostavil, da Programa čiščenja komunalne odpadne in 

padavinske vode mestni svet na seji ni sprejel. Zakaj svetniki ne dobijo 

vpogleda v koncesijske pogodbe glede čiščenja odpadnih voda Zakaj 

se občina ne odloči za neko drugo rešitev in pristopi k prekinitvi te 

pogodbe oziroma ne najde druge možnosti Smiselno se mu zdi, da 

bi o tej temi razpravljali, saj vsako leto iz občinskega proračuna za 

izgubo plačujemo 300.000 EUR. 

Župan je odgovoril, da je koncesijska pogodba o čiščenju odpadnih voda 

javni dokument. V pogodbi so nekatere omejitve družbe Petrol, saj gre 

za poslovno tajnost. Svetnikom je pogodba na vpogled v prostorih mestne 

uprave. 

| marec 2012 

4

MESTNI SVET 

Direktor mestne uprave je dodal, da so v pogodbi z družbo Petrol glede 

čiščenja odpadnih voda omejitve, med njimi določba, da se pogodba ne 

sme kopirati. Vsak svetnik pa ima pravico do vpogleda v pogodbo. Z 

vpogledom jamči, da ne bo zlorabil te pravice v druge namene oziroma 

da ne bo širil informacij o pridobljenih podatkih. Mestna uprava je 

dolžna spoštovati poslovni odnos in sklenjeno pogodbo, kjer so zaradi 

poslovnih interesov nekateri podatki poslovna skrivnost. 

Marija BAČIČ 

je opozorila, da na parkirišču pri 

Zdravstvenem domu Murska Sobota že zelo 

dolgo stoji neregistriran avtomobil znamke 

Peugeot. Glede na pomanjkanje parkirnih 

mest naj redarstvo oziroma pristojne službe 

ustrezno ukrepajo in vozilo odstranijo. 


javne službe: O zapuščenem vozilu na Grajski ulici je redarska služba 

dobro obveščena. Že oktobra je občinski redar na vozilo namestil odredbo 

o odstranitvi vozila z javne površine. Žal se lastnik na odredbo ni odzval 

kljub grozeči mu globi. Lastniku vozila je na njegov naslov bivanja 

bil tudi dvakrat poslan poziv k odstranitvi vozila, vendar odziva ni 

bilo. Ob vseh pisnih pozivih mestnega redarstva lastniku vozila, da naj 

odstrani vozilo, sicer bo stroške prisilne odstranitve nosil sam, so mestni 

redarji zaprosili tudi svojce lastnika (ker njega ni moč zaslediti), da mu 

sporočijo, naj odstrani vozilo. Žal se lastnik ni odzval na noben poziv, 

zaradi česar je mestno redarstvo odstranilo vozilo z navedene površine, 

stroški odstranitve ter tudi globa za neupoštevanje odredbe pa bodo 

bremenili lastnika vozila. 

Tomaž DUNDEK 

se je strinjal s pobudo mag. Roberta Celca 

glede možnosti preklica kazni, ki so jih izrekli 

redarji. 

Svetnik Dundek je dal pobudo, da bi na 

sprehajalni poti ob Ledavi – od stadiona do 

puconskega potoka – dodatno postavili klop ali dve za sprehajalce, 

če so še na voljo odstranjene klopi iz parka. 

Župan je odgovoril, da bo glede postavitve klopi ob sprehajalni poti ob 

Ledavi mestna uprava preverila, ali so klopi še na zalogi in kje bi jih 

postavili. 

Cvetka ŠKAFAR 

je dejala, da je na spletni strani Mestne občine 

Murska Sobota še vedno objavljena 

sestava Sveta za varstvo pravic najemnikov 

stanovanj iz prejšnjega mandata, kar se naj 

ustrezno popravi. 

Na opozorilo svetnice smo na spletni strani Mestne občine Murska Sobota 

zamenjali sestavo Sveta za varstvo pravic najemnikov stanovanj. 

Škafarjeva se je zahvalila sodelavcem Javnega stanovanjskega sklada 

Mestne občine Murska Sobota ter mestne uprave za pomoč pri pripravi 

gradiva za prvo sejo Sveta za varstvo pravic najemnikov stanovanj. 

Svetnica je izpostavila, da ogrevanje prostorov v zimskem času gospodinjstvom 

predstavlja velik strošek. Menila je, da bi bilo smotrno in 

zaželeno, da dobavitelj toplotne energije uporabnike obvesti, kako 

pravilno prezračevati bivalne prostore brez izgube toplotne energije. 

Informacijo bi objavili v Soboških novinah. 

Župan je odgovoril, da ni razloga, da teh informacij ne bi objavili v 

Soboških novinah. 

Škafarjeva je izpostavila, da je dovozna pot do Gregorčičeve ulice 

55 v Murski Soboti kratka in ozka, parkirišče pa je neurejeno. 

Neodgovorni vozniki to dovozno pot pogosto zaparkirajo in s tem 

onemogočijo intervencijo v nujnih primerih, prav tako pa je vključevanje 

na Gregorčičevo ulico izredno nevarno. Stanovalci želijo, 

da se ta problem čim prej reši. O vsem tem je že v letu 2009 bila 

obveščena redarska služba Mestne občine Murska Sobota, vendar se 

do sedaj ni še nič izboljšalo. 


javne službe: Omenjena lokacija spada v rajon dnevnega obhoda občinskih 

redarjev. Mestno redarstvo se je na prijave tam živečih občanov 

že nekajkrat odzvalo. Postavitev prometnih znakov ni potrebna, ker že 

zakon prepoveduje parkiranje na mestu, kjer bi parkirano vozilo onemogočilo 

vključitev v promet že parkiranemu vozilu ali onemogočilo dovoz 

na dvorišče stavbe, do garaže, skladiščnega prostora ali drugega podobnega 

objekta ali zasebnega zemljišča. Zarisana je tudi talna označba, 

ki prepoveduje parkiranje. 

Svetnica je prenesla opozorilo stanovalcev bloka na Gregorčičevi ulici 55 

glede premajhnih zabojnikov za odpadni papir. Podjetje Saubermacher 

jim je namesto večjega zabojnika namestilo še en majhen zabojnik, ki 

pa ne zadostuje in predstavlja oviro pri ločevanju odpadkov. 

Večji zabojnik je bil medtem že nameščen. 

Jasmina OPEC 

je postavila vprašanje, ali bi lahko ob cesti, ki 

poteka od Mercatorja mimo tovarne Mura 

do Poljske ulice, na odsekih, kjer še ni ulične 

razsvetljave, v doglednem času uredili 

razsvetljavo 

Župan je odgovoril, da je v letošnjem proračunu za obnovo in rekonstrukcijo 

javne razsvetljave predvidenih 240.000 EUR, s tem denarjem 

se lahko postavijo še dodatni drogovi. 

Svetnico Opečevo je zanimalo, ali potekajo kakšne aktivnosti za 

sanacijo ceste oziroma njeno prilagoditev dejanskemu prometnemu 

stanju med naseljema Markišavci in Polana, saj je cesta ozka, brez 

pločnika, z nezavarovanim železniškim prehodom ter vedno bolj 

obremenjena s prometom in nevarna. 

Župan je odgovoril, da v proračunu Mestne občine Murska Sobota za 

leto 2012 sredstev za razširitev ceste Markišavci–Polana žal ni. 

Svetnica je dejala, da je na eni prejšnjih sej dala pobudo za spremembo 

načina obdarovanja ob rojstvu otroka, in sicer je namesto 

knjižnega predlagala obdarovanje v denarni obliki. Pobuda je naletela 

na pozitivne odzive. Zanima jo, kako daleč (če sploh) so aktivnosti 

pri tem projektu. 

5 marec 2012 |

MESTNI SVET 

Župan je odgovoril, da je bilo na proračun predlaganih veliko amandmajev, 

za spremembo načina obdarovanja ob rojstvu otrok pa ni bil. 

Glede na to, da so knjige za zdaj še na zalogi, naj tako ostane. Pri 

sprejemanju proračuna za naslednje leto se bo lahko odločilo drugače, 

saj ne bi bilo smiselno, da bi prešli na denarno obdarovanje, dokler so 

knjige še na zalogi. 

Slavko DOMJAN, vodja Oddelka za proračun in finance, je pri tem 

dodal, da na drug način z ogromnimi sredstvi pomagamo vsem novorojencem 

oziroma tistim, ki bivajo v Mestni občini Murska Sobota, denimo 

s štipendijami v višini 230.000 EUR – celotna Slovenija ne nameni 

toliko sredstev kot naša občina. Ob dajanju različnih predlogov prihaja 

do protislovnosti: pri sprejemanju proračuna je bilo recimo povedano, da 

ni bil upoštevan predlog odbora za proračun in finance o zmanjševanju 

tekočih odhodkov, če pa bi dodali nagrajevanje ob rojstvu otrok, bi tekoče 

odhodke še povečali. 

Štefan CIGAN, vodja Oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti, 

je dodal, da Mestna občina Murska Sobota že osem let subvencionira 

varstvo otroka v javnem vrtcu vse do vstopa otroka v osnovno 

šolo. Mestna občina namenja osnovnim šolam sredstva za nadstandardne 

storitve, za razširjeno dejavnost, za Pomursko izobraževalno fundacijo 

– štipendiranje (okrog 230.00 EUR letno), pa tudi za letni program 

športa – 250.000 EUR, saj gre tudi tukaj za otroke. Pri otroškem varstvu 

gre za precejšen znesek na letni ravni. Mestna občina kaže razumevanje, 

vendar v okviru finančnih zmožnosti. Trenutno veljaven sistem pomoči 

staršem v občini je dober. 

Andrej MEŠIČ 

je dejal, da ga je eden od govorcev na pogrebih 

v Murski Soboti seznanil, da je dodeljevanje 

govorov neenakomerno razporejeno. 

Predlagal je, da pristojne službe uredijo način 

kroženja govorcev in podajo odgovor. 

Slavko DOMJAN, vodja Oddelka za proračun in finance, je odgovoril, 

da je bila zadeva zamišljena tako, da koordiniranje ostaja v okviru 

mestnih četrti, samo financiranje bo neposredno iz proračuna. Pogodba z 

govorcem bo sklenjena z mestno občino, podatke glede števila govorov pa 

bo posredoval tajnik mestnih četrti, za krajevne skupnosti pa predsednik 

sveta krajevne skupnosti. 

Iztok ZRINSKI je pojasnil, da so mestne četrti imele do sedaj samo 

enega ali dva govorca na pogrebnih svečanostih, ki pa sta bila glede 

na število pogrebov dejansko premalo. Po sklepu koordinacije svetov 

mestnih četrti so se na razpis za pogrebne govore prijavili trije govorci. 

Po sklepu koordinacije velja krožni sistem izbora govorca za posamezno 

pogrebno svečanost, razen ko svojci izrecno zahtevajo določenega govorca. 

Po podatkih, s katerimi razpolaga, so govorci enakomerno razporejeni. 

Morebitne težave v zvezi s tem rešuje tajnik mestnih četrti. Med izvajalci 

pogrebnih govorov velja neke vrste rivalstvo, zato je prišlo do sklepa, kar 

je bilo sprejeto tudi v proračunu, da pogrebni govori niso več v pristojnosti 

mestnih četrti. Ta postavka je bila izvzeta iz programa oziroma delovanja 

mestnih četrti in je prenesena pod postavko mestnega pokopališča. To 

pomeni, da mestne četrti v prihodnosti ne bodo več podpisovale pogodb 

z govorci na pogrebih, pač pa bo to najbrž opravljala mestna uprava. 

| marec 2012 

ZT NAGRAJUJE VARNOST 205x142,5.indd 8. 03. 12 10:34 STRAN 1 

6

MESTNI SVET 

Mag. Nataša HORVAT 

je dejala, da je že v prejšnjem mandatu predlagala 

denarno obdarovanje ob rojstvu 

otroka. Mestna občina Murska Sobota naj se 

zgleduje po drugih občinah, ki rojstvo otroka 

nagradijo v višini 1000 EUR. Četudi bo 

občina namenila za to le 100 EUR, bo za marsikoga to vredno več 

kot katerakoli druga dobrina. 

Svetnica je opozorila, da občanke in občani niso bili zadovoljni s 

pluženjem cest in pločnikov ob februarskem sneženju. 

Župan je odgovoril, da bo kritiko glede pluženja cest prenesel na javno 

podjetje Komunala, ki za občino opravlja ta dela. Župan verjame, 

da so se trudili, na napovedane vremenske nevšečnosti pa bi se morali 

bolje pripraviti. 

Svetnica je župana opozorila na pravilno naglaševanje njenega priimka 

(Hórvat). 

Darko RUDAŠ 

je ponovno dal pobudo za preimenovanje 

oddelka vrtca Romano na Pušči. Prične se 

naj postopek za preimenovanje tega oddelka 

vrtca v »Hiša otrok Mavrica«, saj je mavrica 

sestavljena iz več barv, v ta oddelek pa se 

vpisujejo tudi neromski otroci. 

Župan je odgovoril, da se ime enote oziroma oddelka vrtca lahko spremeni 

le z odlokom. Za naslednjo sejo bo pripravljen odlok o spremembi 

odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-varstvenega zavoda Vrtec Murska 

Sobota, kjer so navedene enote vrtca. 

Svetnikom se je zahvalil za soglasno podporo pri gradnji garaže za 

gasilsko vozilo v naselju Pušča. 

Dr. Mitja SLAVINEC 

je dal pobudo, vezano na varnost in bolj pretočen 

promet v križišču Prešernove ulice in 

Ulice Štefana Kuzmiča v Murski Soboti. 

Ulica Štefana Kuzmiča je bila prej glavna ulica, 

sedaj pa je enosmerna v obe smeri. S tem 

je že po samem zakonu manjvredna cesta od dvosmerne. Pristojnim 

službam je predlagal, da razmislijo o spremembi prioritete, da bi 

Prešernova ulica postala glavna. 

Župan je odgovoril, da bosta mestna uprava in Svet za preventivo in 

vzgojo v cestnem prometu obravnavala predlog za spremembo prioritete 

cest in se morda strinjala, da bi v križišču Prešernove ulice in Ulice 

Štefana Kuzmiča v Murski Soboti Prešernova ulica postala glavna. 


javne službe: V naslednjih dveh mesecih se bo del Ulice Štefana Kuzmiča 

v Murski Soboti (mimo gostilne Vitez) na podlagi dogovora s stanovalci 

spremenil v območje umirjenega prometa, ki bo omogočal tudi dvosmerni 

promet, s čimer se bo pretočnost prometa povečala. Še preden se izvedejo 

tako pomembni ukrepi, je treba na Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem 

prometu smotrno proučiti tudi promet po bližnjih ulicah. 

Zoran KOS 

je predlagal, da naj na mestni občini preverijo 

stanje pripravljenosti služb za reševanje, saj 

nikoli ne moremo vedeti, kakšne padavine 

nas bodo prizadele. 

Svetnik Kos je predlagal, da bi v zimskem času nudili pomoč starejšim, 

invalidom ter vsem, ki so pomoči potrebni, pri odstranjevanju 

snega in podobnih delih. 

Župan je odgovoril, da je pobuda o preverjanju pripravljenosti služb 

za reševanje in o pomoči starejšim ob vremenskih nevšečnostih sprejeta 

dobronamerno. 

Svetnik je dal pobudo, da se oddelek vrtca Romano poimenuje po 

kakšni živali, ki živi pri nas, denimo po jazbecu, ki je zelo vztrajna 

in borbena žival. 

Župan je odgovoril, da se je glede imena oddelka vrtca treba dogovoriti 

z romskim svetnikom, ki predlaga drugačno ime. 

nadzoru. 

Marko MARTINUZZI 

je dejal, da je po sklepu mestnega sveta 

nadzorni odbor dopolnil program dela in 

že opravil predlagani nadzor. Predlagal je, 

da se naj mestne svetnike seznani z ugotovitvami 

nadzornega odbora pri opravljenem 

Župan je odgovoril, da je svetnik Martinuzzi zaprosil za dokončno poročilo 

nadzornega odbora in ga dobil, kar lahko storijo tudi ostali svetniki. 

Svetnik je dal pobudo, da naj mestni svet s sklepom imenuje revizijsko 

hišo, ki bo opravila revizijo računovodskih izkazov v javnih 

podjetjih. Verjetno je vsem v interesu, da čim prej prejmemo revidiran 

zaključni račun obeh javnih podjetij. Po potrebi bi opravili posebno 

sejo o delovanju podjetij Komunala in Vodovod Murska Sobota. 

Menil je, da bi lahko na ta način sprejeli ustrezne ukrepe glede izgube 

v obeh javnih podjetjih ter ukrepe, ki bodo omogočali nemoteno delo. 

Župan je odgovoril, da mestni svet doslej s sklepom še ni določil revizorja 

javnega podjetja Komunala. Če je zakonodaja takšna, bo to uvrščeno 

na dnevni red seje mestnega sveta. 

Suzana VARGA 

je dejala, da se krajani Bakovcev na Krajevno 

skupnost Bakovci obračajo s pobudo o 

zmanjšanju števila odvozov mešanih odpadkov, 

saj se je z ločevanjem odpadkov količina 

teh odpadkov zmanjšala za več kot polovico, 

zato menijo, da ni potrebe po dvakratnem odvozu mesečno. Zanima 

jih, kakšen je postopek, da bi to izvedli, in kako bi sprememba vplivala 

na znižanje cene storitve. 

Nada CVETKO TÖRÖK, vodja Oddelka za infrastrukturo, okolje in 

prostor ter gospodarske javne službe, je odgovorila, da se je zaradi ločevanja 

odpadkov res zmanjšala frekvenca odvozov mešanih komunalnih 

odpadkov. Trenutno je frekvenca odvozov štirikrat mesečno, kar je vgra- 

7 marec 2012 |

MESTNI SVET 

jeno v ceno, zato se za zdaj cena ne more spremeniti, niti ne moremo 

sprejeti nove, saj so cene komunalnih storitev zamrznjene. Občani lahko 

zmanjšajo volumen svojega zabojnika, trenutno so v odloku 120-litrski 

zabojniki, pripravlja se nov odlok. Na portalu je tudi sprememba 

uredbe o ravnanju z odpadki, v odlok bo vgrajena določba, da bi lahko 

bili zabojniki tudi 80-litrski. Potem bi se občani lahko odločili za te 

manjše zabojnike. 

Vargova je izpostavila, da se je v krajevnih skupnostih Bakovci, Krog 

in Satahovci pred petimi leti začela prenova 40 let starega vodovodnega 

omrežja, ki je bila razdeljena v tri faze. Leta 2009 sta bili prvi dve 

fazi končani, tretja faza, dokončanje prenove vodovodnega omrežja, 

pa še traja. Konkretno v KS Krog pomeni to izgradnjo vodovoda na 

Plečnikovi ulici; zaradi zmanjšanja stroškov pa v tej ulici krajevna 

skupnost istočasno načrtuje ureditev meteorne vode in preplastitev 

ceste. Zanima jih, zakaj se dokončanje vodovoda vedno prestavlja 

na naslednje leto in ali bo prenova vodovoda izvedena v letu 2013. 

Župan je odgovoril, da so poleg proračuna nekatere investicije v naslednjih 

letih predvidene tudi v načrtu razvojnih programov. Zakaj se 

investicija vedno prestavlja Če v proračunu sredstev na prihodkovni 

strani ni, investicij ne moremo izvajati, čeprav so v proračunu predvidene. 

Konkretno investicij v vodovod in kanalizacijo nismo izvajali tudi zato, 

ker javno podjetje Komunala v zadnjih dveh letih Mestni občini Murska 

Sobota ni nakazovalo sredstev, ki bi jih po zakonodaji moralo, ker so v 

upravljanje dobili občinsko infrastrukturo. Zneske v višini amortizacije 

za infrastrukturo bi morali nakazovati v občinski proračun, žal pa je 

javno podjetje v zadnjih dveh letih pogodbo podpisalo šele decembra. 

Sredstev čez leto niso nakazovali, niti niso podpisali pogodbe, vodarino 

in kanalščino pa so od občanov pobirali ne glede na to, da za to niso 

imeli podlage. Če bi mestna občina med letom ta sredstva prejela, bi 

predvidene investicije izvajala. Izgradnjo na Plečnikovi ulici v Krogu 

bi lahko realizirali, če bi prejeli sredstva od Komunale. O tem bo mestni 

svet razpravljal na naslednji seji. 

Jasmina Opec med poslanci 

iz Pomurja v Državnem zboru 

Svetnica Mestne občine Murska 

Sobota Jasmina Opec (SLS), je po 

potrditvi Radovana Žerjava na mesto 

ministra za gospodarski razvoj 

in tehnologijo, zasedla njegovo mesto 

v Državnem zboru Republike 

Slovenije. Jasmina Opec se je tako 

pridružila poslancem iz Pomurja, ki so Branko Ficko (Pozitivna 

Slovenija), Jožef Horvat (NSi), Franc Jurša (Desus) in Dejan 

Židan (SD). Predstavnik madžarske narodne skupnosti v parlamentu 

je Laszlo Göncz. 

Obisk iz ruske Dubne 

v Murski Soboti 

Vida Lukač 

Sredi februarja je v Mursko Soboto 

prispela narodna koreografska skupina 

Kalinka iz ruske Dubne, ki je 

nastopila na dobrodelni prireditvi 

v Gledališču Park. Skupino, ki jo je 

spremljala tudi podžupanja mesta, 

je sprejel župan Anton Štihec. 

Do povezovanja med Mursko 

Soboto in Dubno je prišlo, ko 

je Tymur Karygin, mlad predstavnik 

narodne zveze padalcev, 

iskal svoje korenine in ugotovil, 

da je njegov ded padel v drugi 

svetovni vojni na fronti v takratni 

Jugoslaviji. Poizvedovanje ga 

je privedlo do Murske Sobote, 

kjer je na eni tukajšnjih desetih 

kock, spomeniku padlim rdečearmejcem 

na murskosoboškem 

pokopališču vklesano dedovo 

ime. Lansko leto 9. maja je 

Mursko Soboto obiskal prvič in 

se udeležil slovesnosti ob polaganju 

vencev na Trgu zmage. S 

skupino iz Dubne je pripotoval 

v Mursko Soboto tudi tokrat in 

skupaj so se poklonili spominu 

na padle sovjetske vojake. 

Ob tej priložnosti je Mursko 

Soboto obiskal še vojaški ataše 

Veleposlaništva Ruske federacije 

v Ljubljani in se zahvalil 

županu za ohranjanje spomina 

na padle rdečearmejce ter skrb, 

ki jo skupaj z Mestno organizacijo 

Zveze borcev za vrednote 

NOB posvečajo spomenikom. 

Zvečer je skupina Kalinka, ki 

jo vodi Irina Yatskov, nastopila 

na odru Gledališča Park. Mlada 

skupina, plesalci so stari od pet 

do 30 let, ima v svojem repertoarju 

več kot 30 ljudskih in sodobnih 

plesov, katerih osnova 

so ljudski plesi Rusije in sveta. 

Izkupiček od prodanih vstopnic 

v višini 1170 EUR je namenjen 

družini Abazagić za nakup hiše 

na podeželju. 

| marec 2012 

8

Približuje se akcija 

»Naša občina – čista in urejena« 

AKTUALNO 

Bogomir Rola 

Približuje se akcija »Naša občina 

– čista in urejena«, ki bo 24. marca 

potekala v okviru vseslovenske 

akcije »Očistimo Slovenijo 2012« 

V soboto, 24. marca, bodo že 

šestnajstič zapored po vseh krajevnih 

skupnostih in v mestu 

Murska Sobota potekale očiščevalne 

akcije pod skupnim 

nazivom »Naša občina – čista in 

urejena«. Organizira jih mestna 

občina v sodelovanju s podjetjem 

Saubermacher-Komunala, krajevnimi 

skupnostmi in mestnimi 

četrtmi, podjetjem Komunala 

Murska Sobota in Pomurskim 

ekološkim centrom. Letošnja 

akcija bo potekala na dan vseslovenske 

akcije »Očistimo 

Slovenijo 2012«, katere promotor 

je društvo Ekologi brez meja, 

ki bo zagotovilo vreče, in sicer: 

- ZELENE za steklo; 

- RDEČE za nevarne odpadke 

(baterije, akumulatorji, barve, 

vžigalniki ipd.). 

Podjetje Saubermacher- 

Komunala bo zagotovilo še ustrezno 

število ostalih vreč, in sicer: 

- PROZORNE za embalažo 

(plastika, pločevinke, 

plastenke); 

- ČRNE za mešane odpadke. 

Zbirna mesta za prostovoljce 

bodo po vseh krajevnih skupnostih 

in najmanj na treh lokacijah 

v Murski Soboti: 

- ob teniškem igrišču v 

Fazaneriji, 

- pred srednjo ekonomsko šolo 

ob Noršinski cesti, 

- pred trgovskim centrom Tuš na 

Bakovski cesti. 

Na samihakcijah bodo nekateri 

odpadki samo evidentirani, 

predvsem to velja za gradbene, 

ki jih v sklopu akcije ne bomo 

odstranjevali. 

Mestna občina Murska Sobota 

bo v akciji sodelovala z nakupom 

rokavic in malic za prostovoljce, 

pokrila bo tudi stroške deponiranja 

mešanih odpadkov in odvoze 

zbranih odpadkov, mestni občini 

pa bosta z brezplačnimi prevozi 

zbranih odpadkov priskočili 

na pomoč Direkcija za ceste 

Republike Slovenije in Slovenska 

vojska. Ostale prevoze bosta 

opravili družbi Saubermacher- 

Komunala in Komunala po 

predhodno dogovorjenih cenah, 

ki veljajo samo za to akcijo. 

Upamo in želimo si, da bi akcije 

uspele in da bi se jih ponovno 

udeležilo veliko prostovoljcev. 

Leta 2010 je bila Mestna občina 

Murska Sobota glede na skupno 

število prebivalcev povsem pri 

vrhu po številu prostovoljcev. 

Mestna občina Murska Sobota 

in 

Saubermacher & Komunala Murska Sobota 

v sodelovanju s 

krajevnimi skupnostmi, mestnimi četrtmi ter 

PEC - Pomurskim ekološkim centrom 

organizirajo očiščevalne akcije - sanacije »divjih« odlagališč pod skupnim nazivom 

»Naša občina - čista in urejena« 

ki bodo potekale v Mestni občini Murska Sobota, 

v sklopu vseslovenskega projekta: 

katerega promotor je Društvo Ekologi brez meja. 

Vse akcije po krajevnih skupnostih in mestnih četrtih bodo potekale: 

v soboto, 24. marca 2012 

Zbirališča za akcije so ob 8.00 uri: 

pred vaškimi domovi ali drugih običajnih lokacijah (po vseh krajevnih skupnostih) 

ter za mesto M. Sobota: ob teniškem igrišču v Fazaneriji, 

pred srednjo ekonomsko šolo ob Noršinski cesti in 

pred trgovskim centrom »Tuš« na Bakovski cesti 

V primeru zelo slabega vremena, 

bo akcija potekala naslednjo soboto z lepšim vremenom. 

9 marec 2012 |

AKTUALNO 

Mednarodna izmenjava 

dijakov Gimnazije Murska Sobota 

V ponedeljek, 5. marca, je iz nizozemskega 

mesta Maassluis 

v Mursko Soboto prispela težko 

pričakovana skupina devetnajstih 

nizozemskih dijakov z dvema spremljevalcema. 

Med gimnazijo in šolo 

Reviuslyceum Maasluis je namreč 

že tretje leto potekala mednarodna 

izmenjava dijakov. Slovenski dijaki 

smo goste sprejeli pred šolo in se 

skupaj z njimi odpravili proti domovom. 

Vznemirjenje in negotovost sta 

bila prisotna pri vseh. 

V torek so nizozemski dijaki doživeli 

prvo veliko presenečenje: 

budilka pri nas zazvoni že ob 

petih! Nekateri smo jih pripeljali 

k prvim uram pouka, dan smo 

nadaljevali z delavnicami v šoli, 

kjer smo se po pozdravnem nastopu 

naših dijakov učili slovenskih 

ljudskih plesov, izdelovali pa smo 

tudi lectova srca. Popoldne smo 

se šli kopat v Terme 3000 in se v 

šolo vrnili šele zvečer, ko nam je 

profesor Renato Lukač z nekaterimi 

dijaki predstavil osončje. S 

teleskopom smo pred šolo opazovali 

nočno nebo, a se je žal kmalu 

pooblačilo. 

V sredo smo nizozemskim prijateljem 

pri učni uri slovenščine predstavili 

osnovne slovenske besede 

in izraze, potem pa smo se razdelili 

v mešane skupine in sodelovali 

pri uresničevanju ciljev projekta 

»Cubic Mile«. Popoldne smo se 

sprehodili po Murski Soboti in 

obiskali župana Murske Sobote, 

ki nam je predstavil mesto in mestno 

občino. Da našim prijateljem 

ne bi bilo dolgčas, smo jih zvečer 

odpeljali tudi na bowling. 

Četrtek in petek sta bila posvečena 

izletom: prvi dan smo obiskali 

Postojnsko jamo in Ljubljano, v 

petek pa smo se na Voglu posvetili 

zimskim užitkom ter primerjali 

svoje sankaške in smučarske sposobnosti. 

Ogledali smo si tudi 

Bled in se posladkali z okusnimi 

blejskimi kremnimi rezinami. 

Seveda so bili naši gostje po izletih 

utrujeni, zato smo jih v soboto 

pustili spati dlje, zvečer pa smo se 

posvetili tudi neuradnemu druženju. 

V nedeljo smo jim razkazali 

še Prekmurje, dan pozneje pa smo 

nizozemskim gostom še zadnjič 

pomahali v pozdrav in si obljubili, 

da se kot pravi prijatelji spet 

snidemo maja na Nizozemskem. 

Patricija Bokan in 

Eva Rauch, 2. D 

Dobrodelna akcija »Za male bolnike« 

Ekonomske šole Murska Sobota 

Geza Grabar 

To je rezultat zadnje dobrodelne 

akcije, ki jo dijaki vsako leto 

izvedejo v decembru. Z njimi 

so doslej obdarili že Rdeči križ, 

Krizni center za mlade Murska 

Sobota, OŠ IV Murska Sobota 

in pred nekaj leti tudi že otroški 

oddelek bolnišnice. 

Odločili so se, da letos pomoč 

najmlajšim bolnikom v tej ustanovi 

ponovijo in jih razveselijo 

z novimi igračami. Ob priložnostni 

predaji darila vodstvu 

otroškega oddelka – s strani dijaške 

skupnosti so bili prisotni 

Tina Hozjan in David Bohar ter 

člani glasbene skupine, so s to 

humano gesto otrokom pričarali 

nasmeške na obraz ter jim obenem 

zaželeli, da bi bilo njihovo 

bivanje v bolnišnici kljub bolezni 

prijetno in čim krajše. 

Nove igrače bodo mladim bolnikom 

popestrile čas med bivanjem 

v bolnišnici. 

Igrače za otroški oddelek murskosoboške 

bolnišnice je z zbranim denarjem 

na dobrodelnem koncertu 

pomurske rock skupine Dismissed 

kupila dijaška skupnost šole. 

| marec 2012 

10

Polnilna postaja 

za električna vozila v Murski Soboti 

AKTUALNO 

Vida Lukač 

Župan Anton Štihec je 15. februarja 

skupaj z zastopnikom družbe 

Elektro Maribor Silvom Ropošem 

na Lendavski ulici v Murski Soboti 

predal v uporabo prvo polnilno postajo 

za električna vozila. 

Elektro Maribor, d. d., vstopa na 

področje trajnostnega razvoja z 

blagovno znamko E-mobil. Z 

vzpostavljanjem mreže polnilnih 

postaj za vozila na električni 

pogon prispevajo k zmanjševanju 

izpustov ogljikovega dioksida 

oziroma k nizkoogljični družbi. 

Polnjenje bo do nadaljnjega 

brezplačno. 

Župan Štihec je ob tej priložnosti 

povedal: »Racionalno in učinkovito 

upravljanje z energijo ima 

mnoge učinke, tako na področju 

varovanja okolja kot ne nazadnje 

tudi v denarnici vsakega posameznika. 

Električna vozila bodo v 

prihodnosti zavzemala vedno večji 

obseg na avtomobilskem trgu 

prav zaradi teh učinkov. Slediti 

razvoju in biti pripravljen stopiti 

korak bliže bo v prihodnosti 

čedalje bolj ločevalo uspešne 

od neuspešnih. Čestitam družbi 

Elektro Maribor, da hodi po 

poti uspešnih, na vseh nas pa je, 

ali jim bomo sledili in prešli na 

električna prevozna sredstva.« 

Župan se je z vozilom na električni 

pogon zapeljal po Murski 

Soboti in se prepričal o njegovih 

prednostih. Poudaril je, da si mestna 

občina, ki je v minulem letu 

prejela naziv »planetu Zemlja 

prijazna občina« ter bila letošnja 

finalistka med »najbolj zelenimi 

občinami« v Sloveniji, na vseh 

področjih prizadeva izboljšati 

stanje okolja in dvigniti kakovosti 

bivanja občanov. Skoraj 

neslišni avtomobili na električni 

pogon, ki ne izpuščajo ogljikovega 

dioksida, znatno prispevajo k 

temu cilju. 

Priznanje roža mogota 

za Mojco Lukančič 

Špela Horvat 

Zveza svobodnih sindikatov 

Slovenije je ob 8. marcu v Ljubljani 

podelila priznanje roža mogota solastnici 

murskosoboške Mure Mojci 

Lukančič. 

Zveza svobodnih sindikatov 

Slovenije, ki jo vodi Dušan 

Semolič, je ob mednarodnem 

prazniku žensk podelila posebno 

priznanje roža mogota 

Mojci Lukančič, solastnici 

murskosoboške Mure. Slednja 

je prepričala kar 39 odstotkov 

sindikalistov, ki so glasovali o 

tem, kdo je lani najbolj zaznamoval 

slovensko gospodarstvo 

in največ storil za enakost žensk 

v družbi. Številni naj bi cenili 

prav njeno odločitev o prevzemu 

Mure, ko je delavke zaposlila 

za nedoločen čas. 

V pojasnilu nagrade je bilo 

zapisano, da je Lukančičeva 

tvegala svoje premoženje ter 

menedžersko znanje vložila v 

konfekcijsko industrijo Mure 

v stečaju. Kot pravijo v sindikatu, 

je s svojim pogumom in 

znanjem rešila blagovno znamko 

Mura ter številna delovna 

mesta v Pomurju. »Čeprav se 

preporod Mure šele začenja, 

smo se odločili tvegati in se podati 

v neznano. Mojci Lukančič 

bomo podelili rožo mogoto in 

držali pesti, da bo jutri blagovna 

znamka Mura res svetovni 

pojem oblačil najvišjega kakovostnega 

razreda, ki Pomurkam 

in Pomurcem omogoča delo in 

spodobno plačilo,« so v sindikatu 

pojasnili svojo odločitev. 

11 marec 2012 |

Pri Pomurskem razvojnem inštitutu 

so optimistični 

AKTUALNO 

Geza Grabar 

V mesecu juniju bodo minila štiri 

leta odkar je z delovanjem začel 

Pomurski razvojni inštitut Murska 

Sobota. Vse od začetka je njegov 

direktor dr. Darko Anželj. PRI, kot 

inštitut kratko imenujemo, obišče 

na dan med 10 do 20 ljudi, število 

obiskovalcev spletne strani pa se 

bliža številki 30.000. Nekdo bi rekel 

veliko, drugi malo. Najpomembnejše 

je, da je moč dobiti informacije o 

projektu hidroenergetskega izkoriščanja 

reke Mure na enem mestu. 

Glede na veliko število aktivnosti, 

ki se odvijajo, se je PRI 

predstavil tudi na sejmu AGRA 

in Megra, kjer so skupaj z ustanoviteljem 

organizirali info točke 

o projektu v vseh Pomurskih občinah, 

ki mejijo na reko Muro, 

prav tako so organizirali izobraževalno 

- nagradno igro. Največje 

bogastvo je delo Strateškega sveta, 

v katerem so zastopani številni 

predstavniki različnih dejavnosti 

iz Pomurja, ki spremljajo projekt 

preveritve energetskega izkoriščanja 

HE na Muri. Zadnjega 

razširjenega strateškega sveta so 

se udeležili župani in predstavniki 

vseh občin ležečih ob Muri 

ter trije poslanci. 

Skozi izjave v medijih, ni bilo 

nikjer zaslediti, da bi HE na 

Muri PRI brezpogojno podpiral. 

Danes prevladujejo pripravljeni 

dokumenti, predvsem Študija 

trajnostnega razvoja in strokovne 

podlage, ki so bile narejene 

kot sestavni del na predvidene 

pozitivne učinke izgradnje hidroelektrarne 

pri umeščanju v 

prostor. Okolje se bo spremenilo, 

to je dejstvo. Vse spremembe, 

upoštevajoč dodatne posege, ki 

jih bo potrebno ob tem izvesti, 

bi naj bile obvladljive. Glede na 

delo strokovnjakov, se elektrarne 

v prostor nikakor ne umeščajo 

kar tako na pamet in brezpogojno. 

Hidroelektrarne so lahko 

pomemben korak naprej v razvoju, 

za katerega si danes vsi tako 

močno prizadevamo. Veliko pa 

bo odvisno tudi od tega, kako 

bomo na te procese pripravljeni 

v lokalnem okolju. Pravo delo 

doma se s tem šele začenja. 

Pripravo Državnega prostorskega 

načrta, ki sledi pripravljalnim postopkom 

in fazi usklajevanja med 

resornimi ministrstvi, bo vodilo 

resorno ministrstvo. Usmeritve 

za njegovo pripravo so v domeni 

nosilcev urejanja prostora, torej 

lokalnih skupnosti. Na zadnjem 

srečanju inštituta je bila tako že 

izražena želja po sodelovanju 

med njimi. Izkušnje iz Slovenije 

kažejo, da je takšno sodelovanje 

lahko tako uspešno kot tudi 

koristno, kar se je pokazalo na 

projektu povezovanja številnih 

akterjev na reki Savi. 

Pomembna je rdeča nit sodelovanja. 

Inštitut PRI je bil ustanovljen 

prav s tem poslanstvom. 

Investitor, Dravske elektrarne 

Maribor so kaj kmalu spoznale, 

da je možno o projektu HE na 

Muri razmišljati le tako, da se koraki 

sproti usklajujejo z lokalno 

skupnostjo. Tako je bila na primer 

ena prvih nalog Inštituta, da 

se v lokalnih skupnostih preveri 

njihovo pripravljenost za sodelovanje 

pri pripravi strokovnih 

podlag. Takšno sodelovanje se 

šteje za veliko izkazano zaupanje 

in ob tem še večjo zavezo inštituta, 

da to zaupanje upraviči. 

Zelo radi se primerjamo z razvitimi 

državami, zato je primerjava 

za primer energetskega izkoriščanja 

Mure z Avstrijci mogoče na 

mestu. Na zadnji predstavitvi 

razširjenemu Strateškemu svetu, 

ki je potekala v januarju, so 

obvestili, da se v Avstriji gradijo 

spet nove elektrarne. Še več, spet 

novi, menda dve, se dodatno načrtujeta. 

Ob tem se odlično razvija 

tudi turizem, ki je ena od 

bolj donosnih panog v državi, ki 

na primer nima morja kot mi v 

Sloveniji. In smo spet pri sodelovanju, 

tokrat panoge turizma 

in energetike. Pomembno je, da 

se poslušamo in učimo drug od 

drugega. 

Ob vprašanju, kaj vse bi država 

in občine s projektom dejansko 

pridobile, velja poudariti, da je 

Slovenija kot članica EU zavezana 

k povečevanju deleža obnovljivih 

virov, kamor spada tudi 

energija rek. Večkrat smo slišali, 

da je Mura po energiji druga 

najbogatejša reka v Sloveniji in 

tu so gotovo še rezerve. Lokalna 

skupnost lahko verjetno računa 

na spremljajočo infrastrukturo, 

predvsem na ceste, verjetno bo 

potreben za izgradnjo kak most, 

morda čistilna naprava, ukrepi za 

povečanje poplavne varnosti… 

Gradbeniki bodo verjetno imeli 

več dela tako v času gradnje, kot 

kasneje za vzdrževalna dela, gotovo 

bo kaj več tudi za gostince in 

še koga. Lokalna skupnost kamor 

je objekt umeščen pa pridobiva s 

povečanjem prihodkov iz davkov, 

koncesnin, nadomestil ter drugih 

dajatev v skladu z zakonodajo. 

Pri Pomurskem razvojnem inštitutu 

vidijo torej veliko razlogov 

za optimizem. 

13 marec 2012 |

AKTUALNO 

Porodni oddelek 

Bolnišnice Murska Sobota spet najboljši 

Geza Grabar 

Vodstvo Splošne bolnišnice Murska 

Sobota ocenjuje, da je bilo poslovanje 

javnega zavoda v minulem letu 

skladno s pričakovanji in pozitivnimi 

trendi, program pa so izvedli v celoti. 

V bolnišnici so našteli 101.870 bolniškooskrbnih 

dni, povprečna ležalna 

doba je znašala 5,7 dneva. V specialističnih 

ambulantah so obravnavali 

165.743 bolnikov. Podatki v omenjenih 

kategorijah so skoraj identični z 

letom 2010. 

Porodni oddelek je po kriterijih 

Zdravniške zbornice Slovenija 

že drugič zapored postal najboljši 

oddelek v Sloveniji. V 

bolnišnici so uspešno opravili 

presojo za pridobitev akreditacije 

DNV (Det Noske Veritas) 

– NIAHO. Ta standard je pogoj 

za prost pretok bolnikov, ki 

ga določa evropska Direktiva o 

čezmejnem prostem pretoku bolnikov 

ter ureja poslovne procese 

v bolnišnicah in varnost ter zagotavlja 

konkurenčnost na trgu 

zdravstvenih storitev. Pridobljeni 

standard NIAHO je prav tako 

pogoj za pridobitev standarda 

ISO 9001/9002; s postopkom 

pridobivanja tega standarda 

bodo v bolnišnici začeli v letošnjem 

letu. 

V lanskem letu so uspešno izvedli 

nekaj investicij, med drugim 

največjo pri prenovi energetskega 

sistema v celotni bolnišnici 

(obnova fasad, zamenjava oken, 

optimizacija ogrevalnih, hladilnih, 

klimatskih in prezračevalnih 

sistemov, energetsko učinkoviti 

proizvodnja in distribucija energije 

s trigeneracijo in vgradnjo 

nizkotemperaturnih kotlov ter 

rabo obnovljivih virov energije 

s toplotnimi črpalkami in energetsko 

učinkovito razsvetljavo). 

Kot pravijo vodilni z direktorjem 

Bojanom Korošcem na čelu, bo 

bolnišnica s to prenovo, ki se 

zaključuje v teh dneh in je vrednostno 

znašala kar 6.502.900 

evrov, na letni ravni privarčevala 

400.000 evrov. Ne kaže spregledati 

niti obnove enote intenzivne 

internistične terapije, ki 

bolnikom omogoča bivanje po 

najnovejših standardih. Vrednost 

prenove oddelka je znašala 674 

tisoč evrov. 

Za nakup operacijskega mikroskopa 

za zelo zahtevne nevrokirurške 

operacije, predvsem v 

ortopediji, za operacijsko mizo 

za travmo in ortopedijo ter za 

očesni CT so namenili več kot 

270 tisoč evrov. V letošnjem letu 

predvidevajo prenovo operacijske 

dvorane, sredstva pa bodo namenili 

še za posodobitev urgentnega 

centra ter za nakup novega mamografa. 

Tudi za financiranje 

urgentnega centra pričakujejo 

evropska sredstva iz kohezijskih 

skladov, ki so že odobrena. 

Trenutno bolnišnica zaposluje 

922 članov osebja, kar je za dobre 

tri odstotke ali 31 oseb več 

kot konec leta 2010, 17 je novih 

zaposlenih zdravnikov. S kadrovskimi 

okrepitvami so stabilizirali 

predvsem delovanje otroškega 

oddelka, kjer za malčke sedaj 

skrbi osem zdravnikov. 

| marec 2012 

14

Dobrodelni koncert 

v Bakovcih 

AKTUALNO 

Aleksandra Grah 

Na razigrano pustno soboto je 

v športni dvorani Osnovne šole 

Bakovci potekal dobrodelni koncert s 

sloganom »Igrajmo se«. Na koncertu 

so zbirali sredstva za nakup otroškega 

igrala za vrtec. Z dobrodelno 

akcijo je organizatorjem uspelo 

zbrali več kot deset tisoč evrov, ki 

jih bodo namenili za nakup igrala, 

preostanek pa šoli. 

Dobrodelni koncert je potekal 

v organizaciji Krajevne skupnost 

Bakovci v sodelovanju z 

Mestno občino Murska Sobota, 

Župnijo Bakovci, Vrtcem Krtek 

in Osnovno šolo Bakovci ter ob 

podpori številnih društev iz KS 

Bakovci. Igra je v razvoju otroka 

zelo pomembna, saj se med 

igro otroci spoznavajo in družijo 

z vrstniki, spoznavajo okolico 

in se razvijajo v zdravem 

okolju. Organizatorji koncerta 

so se zelo dobro zavedali, kako 

pomembno je otrokom omogočiti, 

da se bodo lahko igrali na 

sodobnih in predvsem varnih 

igralih. Sredstva, ki so jih zbrali 

s prodajo vstopnic, donacijami 

in prostovoljnimi prispevki, so 

namenili za nakup sodobnega 

igrala. Igralo ne bo namenjeno 

samo otrokom iz vrtca, pač pa 

tudi vsem mlajšim otrokom in 

ostalim, morda tudi otrokom 

po duši, za igro v popoldanskem 

času. Na koncertu so nastopili 

otroci iz vrtca, učenci bakovske 

osnovne šole, Nika Zorjan, 

Mala Langa, Društvo upokojencev 

Bakovci in Prekmurska 

godba Bakovci z mažoretkami, 

ki so zbranim zaigrali judovske 

in ritme valčka, med drugim pa 

so obiskovalce z glasbo popeljali 

tudi na Divji Zahod. Plesalca iz 

Plesnega kluba Devžej, Uroš in 

Ives Bodanec, sta v plesni točki 

zaplesala angleški valček in tango. 

Zapel je še domačin Vedran 

Franc Husar, ki je zbrane popeljal 

po »travniku življenja v 

lepši svet«. Na koncertu so svoj 

delček dobrodelnosti primaknili 

člani mladinske glasbene skupine 

Župnije Bakovci in Bakovčan 

Mark Tivadar, ki je ob tej priložnosti 

tudi predstavil svojo prvo 

pesem. Organizatorji so bili zadovoljni 

z dobrodelno akcijo, saj 

jim je za igralo, ki ga bo izdelalo 

podjetje ASF iz Celja, uspelo 

zbrati nad deset tisoč evrov, preostanek 

denarja pa bodo namenili 

nakupu garderobnih omaric 

za osnovno šolo. Z donatorskimi 

pogodbami so zbrali 8465 evrov, 

s prodanimi vstopnicami 2500 

evrov, na bazarju, ki je potekal 

po koncertu, pa 354,90 evra 

– skupaj torej 11.319 evrov. 

Igralo bodo postavili v začetku 

aprila. »Z izkupičkom smo 

zelo zadovoljni. Z odzivom smo 

Bakovčani pokazali enotnost. 

Tudi majhni namreč lahko delamo 

velike korake, predvsem ko 

gre za naše najmlajše. In ravno 

investicija v najmlajše je vložek v 

bodočnost, zato nikakor ne more 

biti zgrešena naložba,« je povedala 

predsednica KS Bakovci 

Nives Cajnko. Koncert je bil 

zelo dobro obiskan, navzoči pa 

so preživeli prijeten popoldan in 

hkrati naredili nekaj dobrega za 

skupnost. 

Pustne šeme 

pregnale zimo 


Pustovanje oziroma »fašenek« 

po prekmursko je običaj, ki se je 

na Slovenskem dobro ukoreninil. 

Pravimo, da je pust praznik 

veselja, odganja zimo in prinaša 

pomlad ter toplejše in daljše dneve. 

Ob pustovanju smo ohranili 

veliko starih običajev in marsikatera 

maska je postala prepoznavni 

znak domače pokrajine ali 

mesta. Na pustno soboto in pustni 

torek se je po prekmurskih 

vaseh zabavala množica pustnih 

mask. Ena teh pustnih povork je 

na pustno nedeljo potekala tudi 

v Bakovcih, kjer so bakovski 

gasilci uganjali pustne norčije 

in obenem zbirali prostovoljne 

prispevke. Našemljeni gasilci so 

obhodili celo vas ter na ulice privabili 

mlado in staro. Nekatere 

gospodinje so maskam ponudile 

slastne krofe, ki so v svoji klasični, 

sladki različici z značilnim 

belim vencem nedvomno krona 

pustnega časa. Bakovske pustne 

šeme so tako pričarale veselo 

pustno vzdušje, glede na zadnje 

tople in sončne dneve pa jim je 

zimo tudi uspelo pregnati. 

15 marec 2012 |

AKTUALNO 

Praznik žena z dvema 

zahvalnima listinama mestnih četrti 

Geza Grabar 

V tradicionalno praznovanje mednarodnega 

dneva žena se z odprto 

prireditvijo vseh žena in deklet že 

vrsto let vključujejo tudi v mestnih 

četrtih. Gostitelj prireditve, ki je tokrat 

potekala v kavarni hotela Diana, 

je bila letos mestna četrt Partizan. 

V osrednjem nagovoru se je mag. 

Marjan Gujt, podpredsednik četrti 

gostiteljice, sprehodil skozi 

zgodovino praznika žena, ki ga 

praznujemo šele od leta 1917. 

Dejal je, da so bile tudi v naši 

družbi ženske dolga leta zapostavljene 

in tako kot drugod po 

svetu niso imele nobenih pravic. 

Šele leta 1945 so v tedanji skupni 

državi dobile volilno pravico, 

leta 1974 pa jim je bila z ustavo 

podeljena pravica enakopravnega 

odločanja o rojstvu otrok. 

Prepričan je, da praznovanje 8. 

marca ni politično obarvan, saj 

so ženske enakopravne članice 

družbe šele dobro človeško življenje, 

zato naj bo dan žena spomin 

in opomin na čase, ko temu ni 

bilo tako. 

V prisrčnem kulturnem programu, 

ki ga je povezovala predsednica 

mestne četrti Partizan 

Marija Bačič, so s pesmijo, 

plesom in recitacijami nastopili 

učenci OŠ III, ki je locirana 

prav v tej mestni četrti, mestna 

četrt Murska Sobota kot krovna 

vsem petim tovrstnim skupnostim 

v mestu pa je tudi ob letošnjem 

prazniku žensk podelila 

tradicionalna priznanja oziroma 

zahvalne listine. Iz rok tajnika 

mestnih četrti Murska Sobota 

Boža Boharja ter že omenjenih 

Gujta in Bačičeve sta jih prejeli 

Mileva Veren za aktivno delo pri 

ohranjanju vrednot narodnoosvobodilnega 

boja in osveščanju 

mlade generacije, ki – kot je 

poudarila avtorica obrazložitev 

Bačičeva – je in bo gonilna sila 

našega obstoja in razvoja, ter 

zdravnica Jana Norčič, specialistka 

pediatrije, za strokovno 

delo na področju bolnišničnega 

zdravljenja otrok. Slednja je bila 

ob podelitvi zadržana, zato ji 

bodo priznanje izročili ob drugi 

priložnosti. 

Kot je poudarjeno v obrazložitvi, 

se je nagrajenka Mileva Veren, 

sicer rojena Ljubljančanka, kot 

mlada aktivistka NOB in kmalu 

zatem članica Zveze borcev 

vključila tudi v povojno obnovo. 

Dve leti po poroki se je 

leta 1951 z družino preselila v 

Prekmurje in se zaposlila v takratnem 

Kmetijskem gospodarstvu 

Rakičan, kmalu po prihodu 

pa se je z namenom ohranjanja 

vrednot polpretekle zgodovine 

vključila v različne borčevske 

organizacije, najprej v Rakičanu, 

po preselitvi v Mursko Soboto pa 

v mestu. Leta 2003 je prevzela 

funkcijo predsednice Mestnega 

združenja ZB Murska Sobota in 

si nenehno prizadevala, da spomini 

na slavne dni NOB ne bi 

nikoli zbledeli. 

V tem času je na tem področju z 

organizacijo številnih aktivnosti, 

prireditev in spominskih proslav 

pustila neizbrisen pečat. Kljub 

več kot osmim križem še zelo 

mladostna, čila in z veseljem do 

življenja in dela nenehno pozornost 

daje odnosu do mladih. Želi 

in prizadeva si, da bi mlada generacija 

spoznala zgodovino, na katero 

je lahko ponosna. Kot pravi, 

je edino to pravi način, da ne bi 

nekdo z lažnim prikazovanjem 

skupne zgodovine med generacijo 

prihodnosti sejal razdora. 

Vse do letos je bila predsednica 

mestnega združenja Zveze 

borcev, sedaj pa je to funkcijo 

predala mlajšemu članu, sama 

pa bo delovala kot podpredsednica. 

Med številnimi prejetimi 

priznanji izdvajamo zadnjo – državni 

srebrni znak ZZB NOB, ki 

ga je prejela leta 2010. Aktivna 

je tudi na drugih področjih, 

zlasti pri Društvu upokojencev 

Murska Sobota, kjer je članica 

upravnega in predsednica nadzornega 

odbora. Prisotna je tudi 

na vseh društvenih, družbenih 

in kulturnih prireditvah v mestu 

Murska Sobota. 

| marec 2012 

16

Literarno-glasbeni 8. marec 

Društva upokojencev Murska Sobota 

AKTUALNO 

Geza Grabar 

Vsakoletna prireditev murskosoboškega 

društva upokojencev je z 

bogatim kulturnim programom vsako 

leto znova doživeta in vsebinsko 

bogata prireditev. Takšna, o kateri 

v marsikateri sredini lahko samo 

sanjajo. 

Velik prostor v Dianini kavarni 

je tudi ob letošnjem prazniku 

žena pokal po šivih: zaradi števila 

udeležencev in duhovno bogate, 

prazniku primerne vsebine. Za 

oboje so bili zaslužni člani društva 

s predsednico Angelo Novak 

na čelu, še bolj pa pevke in pevci 

mešanega pevskega zbora, ki so 

pod vodstvom zborovodje Matije 

Horvata ml. zapeli nekaj ljudskih 

in ponarodelih pesmi, ter člani literarne 

sekcije. S svojimi prispevki 

so Olga Gutman, ki jih vodi 

in je bila tudi povezovalka programa, 

dr. Lojze Števanec, Otilija 

Kreft, Antonija Vučko, Elizabeta 

Rožman, Majda Klement, Ana 

Novak in Karolina Kolmanič 

dokazali, kako dovršeni in plodoviti 

mojstri so v pisanju krajših 

zgodb in zlaganju besed v verze. 

Prazniku primerno so bili kajpak 

v ospredju spomini, ki so jih doživeli 

avtorji, besede pa so bile 

posvečene ženam in mamam. 

Kot je povedala ena od avtoric, 

so spomini večni; a če je zgodba 

zlita na papir, živi tudi takrat, ko 

avtorja več ni. Z zanimanjem so 

dogajanje tistega večera, vselej 

pripravljenega točno na dan praznika, 

spremljali gostje iz upokojenskega 

društva iz Monoštra 

v Porabju na Madžarskem, s 

katerimi želijo naši upokojenci 

dobro sodelovanje še poglobiti 

na literarnem področju. Morda 

bodo sodelovali že pri izdaji osme 

številke literarne zbirke »Shojene 

poti«, ki bo izšla konec leta. 

V duhu medgeneracijskega sodelovanja 

so pri pripravi tokratne 

prireditve upokojenskega društva 

sodelovali mladi. Učenci OŠ III 

so namreč posebej za žene, matere 

in babice pripravili prisrčen 

kulturni program, kjer so se prepletali 

ples, pesmi in recitacije. 

Čeprav so v več kot uro trajajočem 

programu besede poezije 

in proze izzvenele, se je skupno 

praznovanje ob 8. marcu nadaljevalo 

s pogostitvijo in družabnim 

delom, katerega glavni del je bila 

živa plesna glasba. 

Društvo upokojencev Murska 

Sobota je letos vsem svojim članicam, 

ki so dopolnile 85 let, ob 

dnevu žena poslalo čestitke. Teh 

je bilo skupaj 57. 

Zbor članov društva upokojencev Murska Sobota bo 20. marca, 

v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota, ob 10 uri. 

Vabljeni v čim večjem številu. 

Predsednica društva 

Angela Novak 

17 marec 2012 |

AKTUALNO 

Pustovanje v Centru za starejše 

Murska Sobota 

Geza Grabar 

Z družabnimi dogodki ob različnih 

priložnostih ali ob utečenih tedenskih 

se stanovalci te male bivalne 

enote, ki sodi pod okrilje Doma starejših 

Rakičan, povezujejo, ohranjajo 

pa tudi stik z okoljem. Oboje daje 

centru občutek domačnosti. 

To ni njihov prvi letošnji večji 

družabni dogodek, niti ni prvi, 

ki je povezan s posameznim 

praznikom ali širšim ljudskim 

običajem v letu. Že letos jim 

je samostojni koncert namreč 

pripravila tamburaška skupina 

Društva upokojencev Ljutomer 

Bisernica, pripravili pa so tudi 

kulturno urico ob 8. februarju. 

Naslednji dogodek so pripravili 

ob dnevu žena in materinskem 

dnevu, do konca leta, ko jih bo 

obiskal Miklavž ali Božiček, pa se 

jih bo skupaj zvrstilo vsaj dvajset. 

Pustovanju v večnamenskem prostoru 

jedilnice so se letos pridružili 

otroci iz enote Gregorčičeva 

Vrtca Murska Sobota, ki so priložnostno 

našemljeni pripravili 

ustrezen program; stanovalce, ki 

so ob norčavem pustu prav tako 

nadeli maske ali se kako drugače 

našemili, pa je s pustno čarovnijo 

razveselil še čarodej Binč. 

Ob koncu prijetnega druženja, 

ki je marsikaterega stanovalca 

pomladilo in ga vrnilo v čas nekaj 

desetletij nazaj, ko so se pusta 

veselili na drugačen način, so ob 

pomoči »zunanjih« prostovoljk 

med stanovalci izbrali tudi najbolj 

norčave maske, ki so jih posebej 

za to priložnost izdelovali 

od januarja naprej v okviru delovnih 

terapij. To ni bil klasičen 

izbor, pač pa ga je čarodej meril 

z dolžinami aplavza. Najdaljši 

aplavz je požel »motorist« Edi 

Berden. Kot se za vsako pustovanje 

spodobi, so ga zaključili s 

slastnimi marmeladnimi krofi iz 

domske kuhinje. 

Tudi ob tej priložnosti je vodja 

enote Marta Ferencek pohvalila 

zelo dobro sodelovanje med stanovalci 

in ustanovami ter posameznicami 

prostovoljkami zunaj 

enote. Na ta način se v prvi vrsti 

krepi solidarnost med stanovalci, 

na drugi strani pa se z druženjem 

ljudi vseh generacij ohranja tudi 

vez z okoljem. Veseli jo, da se 

v aktivnosti centra z veseljem 

vključujejo tudi stanovalci iz sosednjih 

oskrbovanih stanovanj. 

Prešernov dan 

in pust polnih ust tudi v Krogu 

Anita Gaber 

V Krajevni skupnosti Krog so 

leto 2012 pričeli zelo živahno. 

Športno, kulturno in turistično 

društvo »Kroške tikvi« je že v 

mrzlih zimskih dneh za vaščane 

pripravilo različne aktivnosti. 

Druženje je potekalo na različnih 

delavnicah in prireditvah. Ena 

opaznejših je bila prireditev ob 

kulturnem prazniku. V tamkajšnjem 

vaško-gasilskem domu so 

pripravili razstavo otroških risb, 

s katerimi so učenci kroške podružnice 

OŠ II izrazili svojo domišljijo 

o slovenskem kulturnem 

prazniku, Francetu Prešernu in o 

prazniku zaljubljenih, ki smo ga 

prav tako praznovali v februarju. 

Navsezadnje smo na papirju 

lahko zasledili tudi zimske radosti. 

V kulturnem programu smo 

lahko prisluhnili glasbi Maje 

Gabor, recitacije in zanimivosti 

iz življenja Franceta Prešerna pa 

sta nam predstavili Vivien Bohar 

in Ksenija Titan. 

Februar je bil zanimiv tudi zaradi 

praznika zaljubljenih, ko so člani 

društva pripravili Valentinov 

pohod, izostala pa ni niti pustna 

povorka. Okrog 50 različnih 

pustnih mask je po nekajletnem 

premoru po naselju ponovno 

razveseljevalo vaščane in odganjalo 

zimo. 

Sicer pa marec ni nič manj zanimiv. 

Prireditve so namenjene 

predvsem ženam in materam, 

vaščani pa se na delavnicah že 

lahko pripravljajo tudi na velikonočne 

praznike. 

| marec 2012 

18

Praznovanje 8. marca 

v Markišavcih 

AKTUALNO 

Geza Grabar 

Moški iz z nekaj več kot 200 občani 

ene najmanjših krajevnih skupnosti 

v mestni občini so se v počastitev 

tradicionalnih marčevskih praznikov, 

ob 8. marcu in materinskem dnevu, 

letos še posebej izkazali. Svoje 

boljše polovice so to pot razvajali od 

popoldneva naprej, in to na poseben 

način. 

Zgodaj popoldan so jim z organiziranim 

prevozom tamkajšnjih 

gasilcev in minibusa legendarnega 

šoferja Brzega podarili organiziran 

ogled razstave orhidej in 

tropskih metuljev v Vrtnarstvu 

Kurbus na Meleh pri Gornji 

Radgoni, zvečer pa so jim po 

tradiciji v dvorani domačega vaško-gasilskega 

doma pripravili še 

praznično večerjo. Za začetek so 

jim ponudili obložene kruhke, 

zatem ribe in pečeno meso s prilogo, 

za sladico pa še palačinke. 

Brez tradicionalnega spomladanskega 

cvetja – trobentic in zvončkov, 

ki so zaradi množične rasti 

v markišavskih gozdovih v zaščitnem 

znaku kraja – niti letošnje 

praznovanje ni moglo miniti. 

Predsednik krajevne skupnosti 

Milan Horvat in vsi moški, ki so 

se (po)trudili po svojih najboljših 

močeh in pripravili domiseln 

program, so bili letos ponovno 

zelo veseli, da so se ženske iz 

Markišavcev tako množično odzvale 

na prireditev, ki je bila v 

prvi vrsti namenjena dekletom, 

ženam in babicam. Glede na 

število udeleženk lahko namreč 

poudarimo, da je bil prav letos 

odziv najbolj množičen doslej. 

Po zaslugi Žige Sapača, ki je zbranim 

najprej zaigral na klaviature, 

zatem pa še deklamiral pesem o 

mami, je bil začetek družabnega 

dogajanja, ki se je zavlekel pozno 

v noč, tudi kulturno obarvan. 

Ob 8. marcu v Nemčavcih 

stregli moški 

Geza Grabar 

Da sta lahko majhnost in velika 

složnost v kraju recept uspešnega 

delovanja na vseh področjih, tudi 

družabnem, zmeraj vnovič potrdijo 

v Nemčavcih. Med številnimi tradicionalnimi 

prireditvami je med krajani 

dobro poznana in obiskana tudi tista 

ob 8. marcu. 

Da je bilo v večnamenski dvorani 

vaško-gasilskega doma sila pestro 

in živahno tudi letos, so – kot se 

za ženski praznik spodobi – zaslužni 

moški. Čeprav je bila glavna 

organizacija na plečih mladih 

iz Športnega društva Nemčavci, 

so se jim aktivno pridružili še 

gasilci, člani krajevne skupnosti 

in krajani, ki uradno niso vpeti 

v nobeno organizacijo. 

Moški so vsem krajankam ob letošnjem 

prazniku pripravili nepozaben 

večer. 56 žensk je bilo 

že po tradiciji deležnih posebne 

pozornosti. Glavno skrb so zopet 

imeli moški, združenih iz vseh v 

kraju delujočih društev. Kot velevajo 

pravila za tako prireditev, 

je vse zbrane najprej pozdravil 

Štefan Barbarič, predsednik domače 

krajevne skupnosti. V kulturnem 

programu, v katerem so 

nastopili mladi harmonikar Tilen 

Horvat, ženska dramska skupina 

Duo Fodor iz Števanovcev v 

Porabju na Madžarskem in humorist 

Trezika iz Negove, povezoval 

pa jih je domačin Drago 

Kelemen, je bilo čutiti veliko 

spoštovanja in zahvale do žena, 

mater, partneric, deklet. Brez 

njih si ni mogoče predstavljati 

življenja. 

Prijetno dogajanje, ki se je v 

sproščenem druženju obeh spolov 

zavleklo pozno v noč, so tudi 

letos zaključili s priložnostno večerjo, 

ki so jo za gostje pripravili 

in jo tudi postregli moški. 

Obojestransko zadovoljstvo obeh 

– gostij in gostiteljev – je bilo kot 

zmeraj doslej popolno. 

19 marec 2012 |

| marec 2012 

20

Biserna poroka 

zakoncev Vidic iz Murske Sobote 

AKTUALNO 

Geza Grabar 

V glasilu imamo le redko priložnost, 

da lahko predstavimo jubilej, kakršnemu 

smo bili priča sredi februarja: 

Ivanki in Ivanu Vidicu so namreč 

tedaj poročni zvonovi zazvonili že 

tretjič. 

Prvič so jima zazvonili po sklenitvi 

zakonske zveze 16. februarja 1952 

na krajevnem uradu v Stročji vasi 

pri Ljutomeru, drugič ob zlati poroki 

po 50 letih skupnega življenja 

pred desetimi leti in tretjič še 18. 

februarja letos, ko sta obhajala 60 

let zakona oziroma biserno poroko. 

Pred matičarja sta tudi tokrat 

stopila v poročni dvorani murskosoboškega 

matičnega urada, kjer so 

ju razglasili za bisernoporočenca. 

Obred biserne poroke oziroma 

obnovo zakonske zveze z izmenjavo 

poročnih prstanov, poljubom 

slavljencev in izročitvijo poročne 

listine sta opravila matičar Damjan 

Anželj in v imenu Upravne enote 

Murska Sobota Stanko Farkaš. Ta 

dogodek bo prav gotovo posebej 

zaznamovan v »zlati« matični knjigi 

matičnega urada. Prva biserna 

poroka se je v Murski Soboti zgodila 

leta 1981, tokratna pa je bila 

šele deveta po vrsti. 

Zakonca Vidic danes živita mirno 

in skromno jesen življenja v 

Kocljevi ulici v Murski Soboti. 

Ivanka, dekliško leta 1934 rojena 

Hošpel na Razkrižju, je že v otroštvu 

spoznala težko in skromno 

življenje. Ker ni bilo sredstev za 

preživljanje številne družine, se je 

kot mlado dekle najprej zaposlila 

v tekstilni tovarni v Ljutomeru, od 

leta 1972 ter vse do upokojitve pa 

je delala na Upravi za notranje 

zadeve Murska Sobota. Podobna 

usoda je doletela tudi Ivana, ki je 

bil rojen leta 1929 v vasi Otlica 

pri Ajdovščini. Po osnovni šoli v 

domačem kraju se je zaradi težkih 

gmotnih razmer v številčni družini 

– v rani mladosti je družina izgubila 

očeta, tudi sam podal v svet s 

trebuhom za kruhom. Med vojno 

je delal pri kmetu na Notranjskem, 

po njej v lesnem obratu. Po šolanju 

ob delu je postal vodja pravne 

službe v Pomurskih zdravstvenih 

zavodih, pred upokojitvijo tudi 

upravitelj Zdravstvenega doma v 

Murski Soboti. 

V zakonu, ki sta ga začela kot rečeno 

leta 1952, so se jima rodili trije 

otroci: Ljubo, Marjan in Tatjana. 

Danes sta ponosna tudi na štiri 

vnukinje Andrejo, Romano, Brino 

in Nušo ter na pravnukinjo Tio. 

Slavljenca se aktivno vključujeta 

v družabno življenje v mestu. 

Sta člana Društva upokojencev 

Murska Sobota, ki jima je ob jubileju 

izročilo tudi priložnostno 

plaketo, skromno darilo pa so jima 

podarili tudi predstavniki mestne 

četrti Center Murska Sobota. 

Društvo prijateljev Sobote 

Kakšno bo mesto 

Geza Grabar 

Od leta 2006 delujoče društvo, ki 

združuje okrog 80 članov in pomeni 

neke vrste organizirano obliko 

ljudske iniciative v (Murski) Soboti 

kot nesojenem regijskem središču, 

izvaja med letom številne aktivnosti. 

Najodmevnejša in dobro obiskana so 

tematska strokovna predavanja, ki 

se nanašajo na različna področja. 

Rdeča nit vseh je kajpak Murska 

Sobota. 

Takšno je bilo tudi zadnje predavanje, 

ko je arhitektka Jana Kovač, 

ki je do upokojitve delala na murskosoboškem 

zavodu za ekonomiko 

in urbanizem, (spre)govorila o 

urbanistični viziji mesta. 

Kot je poudarila, stavbna zemljišča 

v mestu niso dovolj, še manj 

pa so racionalno izrabljena. Sicer 

je urbanistična gradnja zelo stihijska, 

saj Murska Sobota še vedno 

nima sprejetega dolgoročnega urbanističnega 

načrta, po katerem 

bi se morali vlagatelji v mestu ravnati. 

Dokaz je povsem ponesrečena 

lokacija nove ekonomske šole, 

ki je zrasla na koncu trgovske oziroma 

začetku industrijske cone. 

Njeno zanimivo predavanje, ki 

mu je iz vrst poslušalstva sledila 

cela vrsta pobud, kako Mursko 

Soboto urbanistično »spraviti« v 

znosne okvirje, je izzvenelo tudi 

v smislu, da kapitalsko močnemu 

vlagatelju dovolimo marsikaj. V 

nasprotnem primeru ne bi smeli 

dopustiti, da so okrog Murske 

Sobote trgovska središča zrasla 

na kar petih različnih lokacijah. 

A kar je še hujše, pravi Kovačeva, 

je težnja po dodatni pozidavi kakovostnih 

kmetijskih zemljišč, 

ki je med temi trgovci še naprej 

prisotna. Zgodba zase je tudi trenutna 

prometna ureditev v mestu 

oziroma njegovem zaledju. 

Brez obvoznic, in to skorajda z 

vseh strani, promet v mestu ne 

bo tekoč, železniško progo pa bi 

morali iz vzhodnega dela mesta 

prestaviti na vzhodno stran iz 

mesta. 

21 marec 2012 |

AKTUALNO 

Društvo za varstvo 

in vzgojo ptic Murska Sobota 

Geza Grabar 

Namen društva, ki bo drugo leto zaznamovalo 

že 30. obletnico svojega 

delovanja, je skrb in vzgoja ptic vseh 

vrst ter širjenje tega poslanstva med 

ljudmi. 

Predsednik društva – to dolžnost 

vse od začetka uspešno opravlja 

vsestransko aktiven Karel 

Gjergjek iz Polane, kot podpredsednik 

pa mu pomaga Jože Lipaj 

iz Martjancev, pojasni, da je v 

društvo trenutno vključenih petnajst 

članov iz vsega Pomurja. Ti 

gojijo nekaj tisoč ptic različnih 

pasem – od eksotov in kanarčkov 

vse do papig, kjer je paleta 

teh živali tudi najširša. Gjergjek, 

ki je 26 let tudi mednarodni sodnik 

za ocenjevanje sobnih ptic, 

pri Zvezi društev gojiteljev ptic 

Slovenije pa je že 17. leto predsednik 

zbora tovrstnih slovenskih 

sodnikov, pravi še, da njihovi člani 

v povprečju premorejo od 50 

do 200 ptic. 

Pozimi člani društva skrbijo za 

zimsko zaščito zunanjih ptic. 

Izdelujejo namreč krmilnice in 

lojne pogače za krmljenje. Prav 

tako se strokovno izobražujejo 

ter stalno skrbijo za strokovno 

in kakovostno vzgojo sobnih 

ptic, s katerimi ob koncu leta 

v Pomurju prirejajo razstave, s 

svojimi živalmi pa tekmujejo 

na razstavah doma in v tujini. 

Udeležujejo se društvenih, regijskih, 

državnih, mednarodnih 

in svetovnih. 

Minulo tekmovalno leto je bilo 

za člane ponovno zelo uspešno, 

saj so na mednarodnem tekmovanju 

v Novi Gorici in državnem 

na Ravnah na Koroškem osvojili 

kopico najvišjih naslovov. 

Podobno kot njihovi kolegi iz 

Društva gojiteljev pasemskih 

malih živali, ki ima prav tako 

sedež v Murski Soboti, pogrešajo 

materialno podporo s strani 

mestne občine, enako sponzorjev 

in drugih občin, odkoder prihajajo 

njihovi člani. V teh dneh se 

vneto pripravljajo še na odhod 

na svetovno prvenstvo, ki bo v 

Španiji, sodelovanje na njem iz 

naše države organizira njihova 

matična zveza, s katero zelo dobro 

sodelujejo. 

Potem ko so se v prvi polovici 

80. let izločili iz Društva Slavček 

s sedežem v Beltincih, so se izkazali 

tudi kot dobri organizatorji. 

Tako so bili v 80. letih oz. v času 

skupne države organizator dveh 

republiških tekmovanj, takoj po 

osamosvojitvi pa so bili v Murski 

Soboti organizator prvega državnega 

tekmovanja z mednarodno 

razstavo. Želijo si, da bi se v tej 

vlogi potrdili tudi ob praznovanju 

svoje 30. obletnice prihodnje 

leto. 

Redoljubni predsednik skrbi za 

vzgojo okrog 150 ptic. Pohvali 

se lahko s 25 pari kanarčkov, 

skrbi pa tudi za 10 do 15 parov 

papig skobčevk ali standardnih 

papig. Pravi, da se je nad pticami 

navduševal že v otroških letih, 

ko jih je opazoval v naravi. 

Dokončno ga je za vzgojo navdušil 

Jože Šantavec, vzgojitelj ptic iz 

Murske Sobote. 

| marec 2012 

22

Doslej smo pomagali rešiti 

2203 

predlogov in pripomb, ki so nam 

jih posredovali občani. 

Storitev Pomoč občanu omogoča občanom, da občinski upravi svoje predloge, ideje, vprašanja in tudi pritožbe posredujejo na več načinov, 

občinska uprava pa se je zavezala, da bo na vprašanja vsaj delno odgovorila v čimkrajšem času, vendar ne več kot 48 ur po prejemu 

vprašanja. Ravno tako pa bodo v čim krajšem času poskušali rešiti tudi težave same. Občani lahko oddajo svoja vprašanja in pripombe na 

naslednje načine: 

• preko spletne aplikacije www.obcan.si/murskasobota/, ki je na voljo 24 ur na dan in vse dni v letu, 

• na brezplačni telefonski številki 080 88 54, na katero lahko pokličejo 24 ur na dan in vse dni v letu, 

• z elektronsko pošto murska.sobota@obcan.si, 

• z navadno pošto na naslov Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom »za Pomoč občanu«, ali 

pa kar osebno v pisarni tajništva direktorja mestne uprave Mestne občine Murska Sobota. 

Ne glede na to, na kakšen način je vprašanje oddano, so vsa vprašanja, vključno z odgovori, objavljena na spletni strani 

www.obcan.si/murskasobota. 

Pasji iztrebki tudi ob 

kanalu 

Lepo pozdravljeni! Živimo v bližini 

kanala, ki je za Sobočance 

prijeten kraj za sprehode in rekreacijo, 

z novimi klopcami pa 

tudi za posedanje. Kar pa me 

izredno moti, so sprehajalci, ki 

kanal uporabljajo za stranišče 

za svoje hišne ljubljenčke. Psi 

puščajo svoje iztrebke povsod 

po sprehajalni poti in človek 

mora prav paziti, kam stopi. 

Mislim, da bi to moralo biti 

sankcionirano, če že ljudje niso 

toliko osveščeni in bi nosili s 

seboj vrečke in počistili za svojimi 

psi. 

Odgovor vam je pripravil vodja 

redarske službe mestne občine: 

»Najprej se vam zahvaljujemo za 

informacijo, hkrati pa smo veseli, 

da nam pri našem delu pomagajo 

občani, katerim ni vseeno v kakem 

okolju živimo. Problematika 

pasjih iztrebkov na lokalni ravni 

spada pod pristojnost občinske 

inšpekcije in mestnega redarstva. 

V skladu z veljavnim odlokom 

o javnem redu v Mestni občini 

Murska Sobota je prepovedano 

voditi pse in druge domače 

živali po zelenicah, parkih in 

drugih javnih površinah brez 

ustreznega pripomočka za odstranjevanje 

njihovih iztrebkov. 

Glede na navedeno so občinski 

redarji večkrat v jutranjih urah 

povprašali sprehajalce v mestnem 

parku (katerega mimogrede imajo 

nekateri lastniki psov za javni 

WC), če imajo s sabo vrečke za 

pasje iztrebke. Takih, ki vrečk 

ne bi imeli, ni bilo. Nadzor nad 

temi lastniki psov, ki ne počistijo 

za svojimi psi, je težak predvsem 

zato, ker posamezniki ob prisotnosti 

drugih ljudi počistijo za 

svojimi psi, ko pa ni nikogar v 

bližini, pa se zgodi ravno nasprotno. 

Globa za tiste ki nimajo 

vrečke za pasje iztrebke oziroma 

za tiste, ki ne počistijo za svojim 

ljubljenčkom, znaša 125,19 eurov. 

Redarska služba vsako leto 

izvede osveščanje občanov glede 

problematike pasjih iztrebkov 

in del tega osveščanja so tudi 

začasne obvestilne table, ki jih 

postavimo na kritičnih točkah po 

mestu. Glede na vaše navedbe o 

lokaciji, kjer bi naj bilo več teh 

sledi kršenja lokalnega predpisa, 

bomo postavili nekaj obvestilnih 

tabel, prav tako pa bodo pogosteje 

prisotni tudi občinski redarji.« 

Pasji iztrebki 

29.2.2012 ste podali občanu- 

-ki odgovor v zvezi z pasjimi 

iztrebki. Odgovor se mi ne 

zdi popolnoma zadovoljiv, saj 

se nanaša predvsem na mestni 

park, kamor pa mnogi lastniki 

psov ne zahajajo. Problem je v 

celotni občini Murska Sobota. 

V nobeni mestni četrti ni postavljenega 

nobenega koša namenjenega 

pasjim iztrebkom. 

Če gre lastnik psa na daljši 

sprehod in pobere iztrebek, ga 

ne more nikjer odvreči ampak 

ga mora nositi s seboj dokler 

se ne vrne domov. Verjamem, 

da bi s postavitvijo tovrtsnih 

košev vzpodbudili kar nekaj 

lastnikov, da bi začeli pobirati 

iztrebke. Kljub vašemu prepričanju, 

da kazni ne zadostujejo 

in da jih ni moč indetificirati, 

sem mnenja da bi lahko izsledili 

lastnike psov, s tem, da bi 

na pomoč priskočila tudi veterinarska 

stroka in pomagala 

indetificirati neodgovorne lastnike, 

saj mora imeti vsak pes 

svoj čip s podatki polnoletnega 

lastnika. 

Odgovor komunalne inšpektorice: 

»S problematiko pasjih 

iztrebkov se Mestna občina 

Murska Sobota, tako kot večina 

slovenskih občin, sooča že nekaj 

let. Da je problem pereč, kaže 

tudi število zadev, ki so že bile 

obravnavane v spletni aplikaciji 

»Pomoč občanu«. Problem postane 

še posebej aktualen v spomladanskem 

času, ko narava odkrije 

vso nesnago, ki se je skrivala pod 

snegom. Mestna uprava je k reševanju 

problema pristopila na 

različne načine. Tako smo poostrili 

nadzor nad nevestnimi lastniki 

psov na javnih zelenicah, v 

mestnem parku in na drugih javnih 

površinah. V mestnem parku 

sta postavljeni dve pasji stranišči, 

ki pa se jih, po naših opažanjih, 

skrbniki psov ne poslužujejo v takšni 

meri, kot bi bilo zaželeno. 

Pri izvajanju določb občinskega 

odloka o javnem redu, ki z globo 

125,19 EUR sankcionira takšna 

ravnanja, predstavlja oviro identifikacija 

lastnika psa, postopek 

zoper mladoletne osebe itd. V 

preteklih letih smo z akcijami 

osveščanja lastnikov psov, z opozorilnimi 

tablami, nameščenimi 

na najbolj kritičnih lokacijah in 

z zloženkami, poskušali dvigniti 

zavest občanov. Tako kot nam 

je samoumevno, da ne mečemo 

smeti kar po ulicah in zelenicah, 

tako bi nam moralo biti tudi 

samoumevno, da počistimo za 

našim hišnim prijateljem, ki ga 

peljemo na sprehod. Zato bomo 

tudi v letošnjem letu izvajali akcije 

osveščanja lastnikov psov, h 

katerim bomo pritegnili čim več 

prostovoljcev. Zavedamo se, da 

za rešitev problema ne zadostuje 

sankcioniranje nevestnih lastnikov, 

ampak je potrebno navade 

le-teh trajno spremeniti, to pa 

lahko dosežemo le s sodelovanjem 

čim širšega kroga občanov.« 

23 marec 2012 |

Soboški grad 

Pozdravljeni gospod župan. 

Smo skupina starejših občanov,ki 

se zelo radi sprehajamo po našem 

lepem parku, občasno posedemo 

in opazujemo okolico. 

Večkrat opazimo, da se v našem 

gradu nekaj prenavlja, ureja. 

Opazimo tudi, da se večkrat 

prirejajo razne prireditve, razstave... 

Pohvale vredno. Ampak, 

ker smo starejši, med nami so 

tudi invalidi je nam ogled nemogoč 

in smo zaradi tega prikrajšani 

in sprašujemo se ali se 

vse to prireja samo za določeno 

populacijo Sedaj pa preidimo k 

bistvu... visoka stopnišča, brez 

dvigala za invalide. Zanima nas 

ali je kdaj kdor sploh razmišljal 

o tem Še veliko uspeha pri vašem 

delu vam želimo. 

Odgovor vam je pripravil župan 

mestne občine Anton Štihec: 

»Skupaj s Pomurskim muzejem 

razmišljamo o izgradnji dvigala 

na grajskem dvorišču tudi zaradi 

dostopa invalidov do muzeja. V 

tej smeri je bil izdelan idejni načrt 

dvigala. Ker pa je grad kulturno- 

-zgodovinski spomenik, je potrebno 

vse posege na območju gradu 

uskladiti z Zavodom za varstvo 

kulturne dediščine. Zahvaljujem 

se vam še za dobre želje in vam 

enako želim vse dobro.« 

Lendavska - Gregorčičeva 

Pozdrav! Zanima me, čigavo je 

zemljišče na vogalu Lendavske 

in Gregorčičeve ulice in zakaj 

to zemljišče še po tolikih letih 

ni pozidano Obstajajo kakšni 

načrti za pozidavo 

Kakšna vogalna stavba, recimo 

Sobočanka 2, bi zelo lepo lahko 

zapolnila območje križišča. 

Odgovor vam je pripravil višji 

svetovalec za režijski obrat in gospodarjenje 

s stavbnimi zemljišči 

Drago Ružič: »Zemljišče na vogalu 

Lendavske in Gregorčičeve ulice 

v Murski Soboti je v lasti Mestne 

občine Murska Sobota. Po prostorskem 

aktu iz leta 1990 je na 

tem območju predvideno parkirišče, 

vendar v povezavi z izgradnjo 

manjših stanovanjskih blokov v 

nadaljevanju ob Lendavski ulici, 

na zemljiščih, ki so v zasebni lasti. 

Strinjamo se z vami, da bi pozidava 

izboljšala celostno podobo 

in ureditev območja, vendar je 

takšno urejanje povezano s precejšnjimi 

vlaganji v usposobitev 

območja za samo gradnjo in 

pridobitvijo investitorja, ki bi v 

času zaostrenih gospodarskih in 

finančnih razmere bil pripravljen 

investirati v gradnjo predvidenih 

večstanovanjskih objektov.« 

Pločnik Ivana Regenta 

Pozdravljeni! mene pa zanima 

pločnik v drugi polovici ulice 

ivana regenta. L.P. Borut. 

Odgovor vam je pripravil Bogomir 

Rola: »Ureditev pločnika v južnem 

delu Ulice Ivana Regenta, v 

M. Soboti, je v domeni Mestnih 

četrti M. Sobota oziroma njihovih 

programov, za katere se sicer 

sredstva zagotavljajo v občinskem 

proračunu. Trenutno se za ureditev 

zadevnega pločnika preverja 

najoptimalnejša strokovna rešitev, 

od katere bo odvisna tudi sama 

izvedba. Izvedba pločnika bi se 

na naj po predvidevanjih pričela 

že v letošnjem letu.« 

Sobočanec 

V zvezi s Sobočancem imam 

nekaj pripomb. Neurejenost 

postajališč. Na posamičnih postajah 

ni košev za smeti, nobene 

sence, klopi, nadstreška, ničesar, 

kar velja za osnovni standar za 

postajališča. Proge so nejasne 

in jih bom ugotovila očitno le 

tako, da se bom peljala v dele 

mesta, čeprav mi ni potrebno. 

Če sem pri Blagovnici, ne vem, 

kje točno bo šel bus, da pridem 

v Trstenjakovo ulico in iz nje na 

Mikloša Kuzmiča ... Še manj pa, 

koliko časa mi bo to vzelo. Če 

želim vedeti, ob kateri uri bo bus 

peljal po npr. Trstenjakovi, moram 

iti tja ali pogledati na internet, 

kar ni vedno izvedljivo. Ali 

ne bi vsa postajališča imela voznega 

reda za celotno progo Ker 

avtobus tudi vozi preredko, je 

onemogočeno, da bi občani bus 

uporabljali mimogrede, ko gredo 

v mesto, temveč je treba pot 

načrtovati, kot da gremo v kakšen 

drug kraj. Zaradi tega, ker 

veliko delov mesta ni pokritih 

(Obi, Maximus, Kamenšnica, 

Krog, Rakičan ..., zato je nemogoče 

načrtovati opravke z uporabo 

vašega avtobusa. za nekaj 

opravkov bi porabili ves dan. 

Zakaj je avtobus na postajališčih 

prižgan tudi po 5 in več minut 

- klima ne sme biti razlog, saj 

je avtobus prižgan tudi, ko ni 

vroče. Gre za prekršek in okolju 

zelo škodljivo ravnanje. 

Ljubljanski potniški promet je 

podaljšal svoje linije v primestni 

promet, proge so na vseh postajališčih, 

prav tako nadstreške, 

klopi, koše, pregledne sheme 

itd. Upamm, da se boste malo 

zgledovali po njih, še raje pa po 

urejenem mestnem prometu v 

bolj razvitih državah. 

Odgovor občinske uprave: 

Pozdravljena, ga. Novak, na 

večino vprašanj vam je odgovor 

pripravila ga. Vesna Rebrica iz 

Avtobusnega prometa M. Sobota. 

Navajamo: »Podjetje AP MS 

d.d. je izvajalec prevozov na mestni 

liniji in ni pristojno za organizacijo 

in infrastrukturo. Kot 

prevoznik pa smo dolžni izobesiti 

vozne rede na postajališčih, ki smo 

jim v primeru Sobočanca dodali 

še skico linije. Mestna linija 

Sobočanca poteka po naslednjih 

ulicah: Prežihova ulica, Ulica 

Štefana Kuzmiča, Ulica Mikloša 

Kuzmiča, Ulica Zorana Velnarja, 

Kroška ulica, Tomšičeva ulica, 

Trstenjakova ulica, Bakovska 

ulica, Slomškova Ulica (avtobusna 

postaja Murska Sobota), 

Slovenska ulica, Lendavska ulica, 

Noršinska ulica (Ekonomska 

šola)-Nemčavci (BTC). Mestni 

avtobus vozi vedno na tej liniji 

in po vseh navedenih ulicah, samo 

smer vožnje se spremeni. Enkrat 

gre od Prežihove ulice proti 

BTC-ju, nato pa iz BTC-ja proti 

Prežihovi ulici. Primer: Če želi 

občanka vstopiti pri Blagovnici 

se bo peljala po Slovenski ulici, 

Slomškovi ulici in po Bakovski 

ulici do Trstenjakove ulice. Na 

vsakem od postajališč na navedenih 

ulicah se nahaja informacija 

o voznih redih. Besedilo na teh 

voznih redih smo poskušali tudi 

čimbolj povečati, da je lažje berljiva 

in vidna slabovidnim osebam. 

Skladno z zakonodajo morajo biti 

na voznoredni tabli objavljeni odhodih 

za posamezno postajališče 

in ne za vsa postajališča, ki se nahajajo 

na liniji. Kolikor pa smo 

razumeli iz besedila občanke, le-ta 

predlaga, da bi naj objavili odhode 

vseh postajališč v MO Murska 

Sobota na vsaki voznoredni tabli. 

Ob nespremenljivi velikosti 

in vsebini obstoječega besedila bi 

to pomenilo, da je potrebno zelo 

povečati voznoredne table, če želimo 

ohraniti že obstoječo vsebino. 

V sodelovanju s pristojnimi v MO 

Murska Sobota se bomo pogovorili 

o tej pobudi. Glede prižganega 

avtobusa na postajališčih smo že 

obvestili našo prometno kontrolo, 

ki bo opravila nadzor in po potrebi 

opozorila vozno osebje. Za 

vprašanja in pobude, na katera 

vam nismo pristojni podati odgora, 

ker se nanašajo na lokalno 

skupnost, pa predlagamoo, da se 

občanka obrne na MO Murska 

Sobota.« 

Mestna uprava, zanjo mag. Hugo 

Maučec, dopolnjuje odgovor z 

naslednjim: »Mestna občina M. 

Sobota v proračunu za leto 2012 

nima planiranih finančnih sredstev 

za ureditev obstoječih postajališč 

z nadstreški ter klopmi in 

nima zagotovljenih finančnih 

sredstev za izvedbo dodatne linije 

mestnega avtobusa, ki bi povezal 

morebiti tudi OBI, Maximus,… 

Dogovarjanja potekajo s trgovskimi 

centri, kateri bi sofinancirali 

dodatno linijo mestnega avtobusa, 

katera bi povezala sedaj še tiste trgovske 

centre, do katerih se trenutno 

ni možno pripeljati z mestnim 

avtobusom.« 

| marec 2012 

24

JAVNE OBJAVE 

NAJAVA RAZPISA 

Na podlagi sprejetega proračuna za leto 2012 

se bo razpisal naslednji javni razpis s področja 

ŠPORTA 

Razpis: Javni razpis za sofinanciranje letnega programa športa v Mestni 

občini Murska Sobota za leto 2012 

Objava razpisa: predvidoma 6. aprila 2012, objava bo v Uradnem listu RS 

in na spletni strani MOMS (www.murska-sobota.si, rubrika Razpisi). 

Predmet razpisa: zbiranje predlogov za sofinanciranje naslednjih vsebin, 

ter razvojnih in strokovnih nalog: interesna športna vzgoja otrok, mladine 

in študentov, športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in 

vrhunski šport, športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami in 

študentska dejavnost, kakovostni šport, vrhunski šport, športna rekreacija, 

šport invalidov, šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov, delovanje športnih 

društev in Športne zveze, športne prireditve, športni objekti, informacijski 

sistem na področju športa, priznanja športnikom in športnim delavcem. 

Prijavitelji: športna društva, zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna 

društva s sedežem v Mestni občini Murska Sobota, zavodi, gospodarske 

družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov 

registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, vrtci in šole. 

Informacije: Goran Gutalj (ZKTŠ Murska Sobota, Mladinska 3, 9000 Murska 

Sobota), GSM: 031-792-969; elektronska pošta: goran.gutalj@sz-ms.si 

OBVESTILO 

V mestu Murska Sobota in v primestnih naseljih imajo nekateri stanovanjski 

in poslovni objekti neprimerno urejeno odvajanje padavinske odpadne vode 

s streh in drugih utrjenih površin, na javne površine. Zaradi tega so v zimskih 

obdobjih te površine zaledenele, kar predstavlja posebno nevarnost za pešce, 

saj so nekateri pločniki skoraj neprehodni. 

Lastnike oziroma upravljavce stavb pozivamo, da v skladu s Uredbo o emisiji 

snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur.l. 

RS št. 47/05; 45/07 in 79/09) za padavinsko vodo, ki odteka s streh stavb 

ali z utrjenih površin, zagotovijo odvajanje neposredno v vode ali posredno 

v podzemne vode, kadar je to izvedljivo. 

Na območjih kjer ponikanje zaradi sestave tal ni možno, mešani kanalizacijski 

sistem pa omogoča odvajanje padavinskih voda, se le ta lahko odvaja v javno 

kanalizacijo, pod pogojem, da uporabnik pridobi soglasje izvajalca javne 

službe - podjetja Komunala d.o.o., ki bo takšen način odvajanja padavinske 

vode zaračunaval v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen 

storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l. 

RS št. 63/09). 

Prosimo, da obvestilo sprejmete z razumevanjem. 

Mestna uprava Mestne občine Murska Sobota 

DODATNO OBVESTILO 

VSEM LASTNIKOM/CAM KMETIJSKIH (GOZDNIH IN NEGOZDNIH) ZEMLJIŠČ, 

po katerih ali ob katerih poteka struga Malega Dobla 

Spoštovani! 

Dne 16.02.2012, sta Vam bila s strani Mestne uprave in Agencija RS za okolje, 

Urada za upravljanje z vodami, Sektorja za področje reke Drave in Mure, 

Oddelka porečja reke Mura iz M. Sobote, posredovana dopisa, štev. 355- 

0007/2011 - (2)/186 in 355-0007/2011 - (3)/186, s katerima ste bili med 

drugim zaprošeni in pozvani, da: 

- z izvedbo teh del, predvsem pa z odstranitvijo dreves, zarasti ter naplavin 

iz same struge Malega Dobla, zagotovite povečan vodni pretok, oziroma 

zagotovite nemoteno odtekanje vode, v dolžini trase in na tisti strani (ali 

obeh) struge, kjer Vaša zemljišča mejijo nanjo. 

- z izvedbo teh del, predvsem pa z odstranitvijo dreves, zarasti ter naplavin 

iz same struge Malega Dobla, zagotovite povečan vodni pretok, oziroma 

zagotovite nemoteno odtekanje vode, v dolžini trase in to na tisti strani 

(ali obeh) struge, kjer Vaša zemljišča mejijo nanjo. Predvsem pa prosimo 

in pozivamo tiste lastnike zemljišč, ki imajo obdelovalne kmetijske 

površine vzpostavljene tik do struge (ali celo v njo), da le-te opustijo in 

vzpostavijo korito v stanje, ki bo zagotavljalo odvajanje vode. 

Pri predhodno navedenih pozivih pa žal niso bile navedene določene omejitve, 

ki jih vsebujeta 32. in 33. Člen Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) - Ur.l. 

RS, št. 16/2004 in 120/2006 Odl.US: U-I-98/04 ter 17/2008, katera med 

drugim določata, da: 

- sekanje ali drugačno uničevanje živih mej, grmišč in s suho zarastjo 

poraslih površin po pašnikih, travnikih in poljih je prepovedano v času 

gnezdenja ptic in poleganja mladičev, med 1. marcem in 1. avgustom. 

- si mora v kmetijski krajini lastnik zemljišča oziroma izvajalec del prizadevati 

za ohranjanje oziroma novo osnovanje skupin drevja in grmovja 

tako, da pusti najmanj eno desetino površine v prvotni zarasti ter 

- je v času gnezdenja ptic, med 1. marcem in 1. avgustom, prepovedano 

sekati zarast ob vodnih bregovih, čistiti odvodne kanale in prazniti vodna 

zajetja. 

Zato Vas prosimo in pozivamo, da te omejitve pri izvedbi zaprošenih del 

upoštevate in tako z morebitnim odstranjevanjem zarasti in drevja nemudoma 

prenehate in ta dela nadaljujete po 1 (prvem) avgustu letošnjega leta. 

Obveščamo Vas tudi, da prepoved sečnje dreves in zarasti ter ostalih omejitev 

po zakonu nadzira Lovski inšpektor, ki bo spoštovanje omejitev izvajal na 

terenu v prihodnjih dneh. 

Ker je pri prvotnih pozivih časovna omejitev sečnje in odstranjevanja zarasti 

na kmetijskih zemljiščih in vodnih bregovih, izostala, se vam za to 

opravičujemo in Vas v pričakovanju, da to z razumevanjem sprejmete, lepo 

pozdravljamo. 

Mestna uprava 

Mestne občine Murska Sobota 

25 marec 2012 |

KULTURA 

Dokumentarec »Radgona 1991« kot zbir gradiva 

vojnega dogajanja v Pomurju 

Špela Horvat 

Celovečerni film »Radgona 1991 – 

osamosvojitvena vojna v Pomurju« 

orisuje dogajanje v pokrajini med 

desetdnevno osamosvojitveno vojno. 

Dokumentarni film je v jubilejnem 

letu osamosvojitve nastal, 

da bi prikazali vojno dogajanje 

na območju Pomurja, pri čemer 

je Gornja Radgona izpostavljena 

kot mesto, ki je pri poskusu 

zavzetja mejnih prehodov v severovzhodni 

Sloveniji utrpelo največjo 

materialno škodo, Murska 

Sobota pa je predstavljena kot 

prvo po drugi svetovni vojni iz 

zraka raketirano mesto v Evropi. 

Film je nastajal kar devet mesecev, 

scenarij zanj sta napisali 

Eva Celec in Brigita Bavčar, ki 

je skupaj s Štefanom Celcem 

film tudi režirala, tehnično realizacijo 

pa je prevzel Jože Glažar 

iz MPN Studia. Poldrugo uro 

trajajoči celovečerec ponudi 38 

pričevanj akterjev, udeleženih v 

vojni, med njimi svojo vlogo v 

takratnih zaostrenih okoliščinah 

pojasni Bavčarjeva, vključene 

pa so tudi izjave predstavnikov 

tedanje Milice, Civilne zaščite, 

Teritorialne obrambe in prostovoljcev 

»molotovkarjev« v Gornji 

Radgoni. Film daje na vpogled 

veliko neobjavljenega gradiva, 

ki so ga avtorji pridobili iz policijskih 

arhivov, pri Območnem 

združenju veteranov vojne za 

Slovenijo Gornja Radgona, v 

arhivu TV Radgona, muzeju v 

avstrijski Radgoni ter pri prebivalcih 

krajev, skozi katere se je 

premikala tankovska kolona polkovnika 

Popova. Dokumentarne 

fotografije sta odstopila novinarja 

Boris Jaušovec in Jože Pojbič. 

Po besedah scenaristke in režiserke 

Brigite Bavčar ima ta s strani 

Evropske prestolnice kulture 

podprt dokumentarec izjemen 

pomen za Pomurje, saj gre za prvi 

tovrsten prikaz vojnega dogajanja 

na naših tleh. »Za pomursko središče 

je dokumentarni film priložnost 

za osvežitev spomina tistih, 

ki omalovažujejo dogajanje, pri 

katerem niso aktivno sodelovali, 

in za seznanitev po osamosvojitveni 

vojni rojenih mladih ljudi, 

da vidijo, kako je bilo leta 1991, 

ko so nas vznemirjala vojaška letala 

v nizkih preletih in je v zraku 

visela javno izrečena grožnja vojaškega 

napada na naše mesto,« je 

povedala Bavčarjeva, ki meni, da 

gre zahvala, da Murska Sobota ni 

doživela usode Gornje Radgone, 

pogajalcem in ženskemu prizadevanju, 

da je do pogajanj sploh 

prišlo. 

Prva javna predstavitev filma se 

je sicer zvrstila že 15. decembra v 

Gornji Radgoni, uradno premiero 

pa je dokumentarec »Radgona 

1991 – osamosvojitvena vojna v 

Pomurju« doživel 17. februarja v 

Dvorani Park v Murski Soboti. 

Med drugimi se je premiere udeležil 

tudi nekdanji predsednik 

republike Milan Kučan, ki je 

neposredno po premieri avtorjema 

dokumentarnega filma izrazil 

navdušenje in hkrati skrb, da 

naj zbrano gradivo, ki ga je bilo 

za štiriurno in ne le poldrugo 

uro trajajočo projekcijo vojnih 

dogodkov, skrbno čuvamo za zanamce. 

Kot je ob tem povedala 

Brigita Bavčar, sta slika in beseda 

v sozvočju ter verodostojni, zato 

ju ne morejo izničiti zapisane besede 

posameznikov in združenj. 

| marec 2012 

26

Izšel Balažicev 

umetnostnozgodovinski oris Pomurja 

KULTURA 

Špela Horvat 

Dr. Janez Balažic je 2. marca v 

Pokrajinski in študijski knjižnici 

v Murski Soboti predstavil knjigo 

»Pomurje. Umetnostnozgodovinski 

oris«. 

Knjiga po besedah avtorja predstavi 

pokrajino s kratkim in jedrnatim, 

strokovnim in hkrati 

dostopno pisanim vodnikom po 

vseh ključnih točkah arhitekture, 

stenskega slikarstva, spomenikov 

in likovnih del v Prekmurju, 

Prlekiji in delu Slovenskih goric, 

torej po umetnostnozgodovinskih 

artefaktih, ki so od srednjega 

veka do sodobnosti krojili stanje 

duha v pokrajini ob Muri. Na 

predstavitvi knjige je dr. Janez 

Balažic za zbrane pripravil tudi 

priložnostno predavanje o umetnostnozgodovinski 

preteklosti 

in sedanjosti Pomurja. 

Pri Založbi Franc – Franc, kjer je 

delo izšlo, so v lanskem letu izdali 

kar dvanajst knjig, od tega tri s 

področja humanistike in stvarne 

literature, pet leposlovnih in eno 

prevodno delo. Kot je povedal 

Franci Just, predstavnik založbe, 

so na vse izjemno ponosni. »Še 

posebej pa smo ponosni na knjigo 

dr. Janeza Balažica, in sicer iz 

več razlogov. Knjiga je preprosto 

in najbolj iskreno lepa, je pa plod 

domačega znanja, tudi na to smo 

ponosni.« Po mnenju založbe namreč 

gre za delo, ki ga je Pomurje 

dolgo čakalo in kakršnega na področju 

umetnostne zgodovine še 

ni imelo. 

Zmago Jeraj 

v Galeriji Robin 


V Galeriji Robin je 23. februarja svoja 

dela razstavil priznani slovenski 

slikar Zmago Jeraj. Razstavo likovnih 

del Prešernovega nagrajenca je 

predstavil umetnostni zgodovinar 

mag. Franc Obal. 

Obalov nagovor, v katerem je 

predstavil Jerajevo ustvarjalno 

pot, je potekal ob spremljavi moškega 

pevskega zbora Lipovci pod 

vodstvom Gorazda Tivadarja. 

Priznani slovenski slikar Zmago 

Jeraj sodi med ključne osebnosti 

slovenske likovne umetnosti 

druge polovice 20. stoletja. S 

sliko, risbo, grafiko, fotografijo, 

ilustracijo, knjižno opremo, 

scenografijo, grafičnim oblikovanjem 

in filmom se uvršča med 

sodobno slovensko ustvarjalno 

elito. Z likovno esejistiko, kritiškimi 

in teoretskimi zapisi ter 

inovativnimi pedagoškimi pogledi 

je razkril intelektualno stran 

svojega značaja in širino svoje 

erudicije, so galeristi zapisali ob 

umetnikovi lanski retrospektivi 

v Umetnostni galeriji Maribor. 

Zmago Jeraj je leta 2009 prejel 

najvišje priznanje na kulturnem 

področju – Prešernovo nagrado, 

kjer je v utemeljitvi zapisano, 

da je nagrado prejel za viden 

prispevek na področju likovne 

umetnosti. »Zmago Jeraj je prehodil 

dolgo pot na Akademiji za 

likovno umetnost, kjer je vzgajal 

likovne umetnike, ki se ga z veseljem 

spominjajo kot odličnega 

profesorja in ustvarjalca, saj 

je znal svoje uspehe in dosežke 

prenesti tudi mlajšim,« je dejal 

Obal. Po njegovih besedah v 

Jerajevem slikarstvu velja ukrivljena 

rokokojska linija. »Vsaka 

slika zase govori svojo zgodbo, 

samo od nas pa je odvisno, če 

bomo te zgodbe znali prebrati, 

doživeti, podoživeti in trajno vtisniti,« 

je mag. Franc Obal strnil 

svoje vtise o Jerajevem delu. 

27 marec 2012 |

KULTURA 

Volodja Balžalorsky 

in Primož Parovel v PAC-u 


Klub PAC je februarja gostil mednarodno 

priznanega violinista Volodjo 

Balžalorskyja in atraktivnega harmonikarja 

Primoža Parovela. 

Prvi gost je dobitnik več mednarodnih 

priznanj, nagrad in nominacij. 

Novembra 2007 je bil 

nominiran za »The Los Angeles 

Music Award – Best Classical 

Artist 2007«. 

S številnimi koncerti in snemanji 

doma in v tujini si je ustvaril 

sloves violinista izbrušene tehnike, 

bogatega tona in prefinjene 

muzikalnosti. Redno nastopa po 

vsej Evropi in ZDA, svoje delo 

umetnika poustvarjalca pa uspešno 

dopolnjuje s pedagoškim 

delom. V ritme harmonike je 

zbrane popeljal Primož Parovel, 

ki sodi med najaktivnejše glasbenike 

svoje generacije. Tudi 

sicer redno nastopa kot solist ali 

komorni glasbenik na koncertih 

po Evropi, Kanadi in Aziji. Širok 

repertoar Primoža Parovela zajema 

skladbe iz številnih glasbenih 

obdobij od zgodnjega baroka 

do sodobne glasbe, aktivno pa 

glasbenik sodeluje s skladatelji 

iz Kanade, Anglije, Nemčije, 

Švice, Izraela, Slovenije, Koreje, 

Japonske, Tajvana in Filipinov. 

Od leta 2008 deluje na Hsin-chu 

National University of Education 

na Tajvanu, od leta 2009 pa je 

zaposlen kot docent za harmoniko 

na ljubljanski Akademiji 

za glasbo. Oba glasbenika sta s 

svojim nastopom poskrbela za 

vrhunsko glasbeno doživetje, ob 

katerem so v koncertnem programu 

uživali ljubitelji atraktivnih 

glasbenih ritmov. 

Skupna razstava 

Marije Skledar in Neli Lalović 

Geza Grabar 

Babica in vnukinja sta vsaka svoje 

stvaritve razstavili družno in tako na 

najlepši način potrdili zelo pomembno 

medgeneracijsko sodelovanje. 

Nimamo pogosto priložnosti, da 

bi babica in vnukinja pripravili 

skupno samostojno razstavo, 

zato je bilo ob odprtju te v prostorih 

Pokrajinske in študijske 

knjižnice Murska Sobota zanimanje 

toliko večje. 

Sobočanke Marije Skledar, upokojene 

vzgojiteljice, ki je ljubezen 

do likovnega izražanja začutila 

že v svojem poklicu, resneje 

pa se je tej dejavnosti posvetila 

leta 2000, ni treba posebej predstavljati. 

Danes je zelo aktivna 

članica več likovnih sekcij: deluje 

v Mozaiku v okviru Društva 

upokojencev Murska Sobota, 

Likosu in Mavrici. 

Kot je bilo zapisano na vabilu, 

Skledarjeva šele kot aktivna upokojenka 

v različnih likovnih tehnikah 

– v oljni, akrilu, akvarelu, 

zadnje čase pa k slikam dodaja 

še blago, vrvice in žaganje, uresničuje 

svoje sanje na področju 

likovnega ustvarjanja, »… bogati 

svojo dušo, išče nove materiale, s 

katerimi ustvarja, v svoje naslikane 

svetove pa vedno znova vabi 

tudi gledalce«. 

Če se sama umetniško izpopolnjuje 

na likovnih delavnicah in 

kolonijah, ki potekajo pod vodstvom 

različnih umetnikov in 

likovnih pedagogov, pa znanje z 

veseljem prenaša tudi na mladi 

rod. In tu je prva prav njena vnukinja 

Neli. Danes učenka četrtega 

razreda osnovne šole je tudi po 

babičini zaslugi kazala željo po 

risanju, babica Marija pa je tudi 

glavna, ki jo korak za korakom 

pelje v svet likovne umetnosti. 

Da Neli pri risanju in slikanju, 

ko izraža svoja doživetja, veselje, 

igrivost, ljubezen do živali, uporablja 

različne tehnike (akvarel, 

akril, riše pa tudi s flomastri), 

dokazujejo njena dela. Skupaj 

z babico sta razstavili vsaka svoja 

dela in nastala je nenavadna 

skupna razstava. Za obe prva te 

vrste. To je za Neli sploh prva 

razstava, Marija pa v okviru likovnih 

sekcij s svojimi deli na 

njih sodeluje doma in v tujini. 

| marec 2012 

28

Slovenski judoisti 

zborovali v Murski Soboti 

ŠPORT 

Geza Grabar 

Judo klub Murska Sobota, ki ga 

vodi predsednik Geza Krančič, je 

ob sodelovanju Območne enote 

Zavarovalnice Triglav v Murski 

Soboti gostil četrti letni zbor članic 

Judo zveze Slovenije. 

Uvodoma je ob domačem 

predsedniku delegate iz celotne 

Slovenije v imenu Mestne občine 

Murska Sobota pozdravil 

tudi predsednik murskosoboške 

športne zveze Stanko Kerčmar. 

Udeleženci so na začetku zbora 

z minuto molka počastili spomin 

na preminula Nika Vrabla s 

Ptuja in Antona Tončka Kosa iz 

Murske Sobote. 

Danes pri nas deluje 61 judo klubov, 

v njih je aktivnih blizu 2800 

tekmovalcev, slovenski judoisti 

pa bodo imeli na letošnjih olimpijskih 

igrah v Londonu najmanj 

sedem udeležencev, kar predstavlja 

izjemen kakovostni napredek 

te borilne veščine v Sloveniji. 

Predsednik Judo zveze Slovenije 

in hkrati tudi podpredsednik 

Olimpijskega komiteja 

– Združenja športnih zvez 

Slovenije Bogdan Gabrovec je 

novinarjem o tem, zakaj so prišli 

na skupščino ravno v Prekmurje, 

povedal: »Na odločitev je vplivalo 

več dejavnikov. V letu 2012, 

ko slovenski judoisti praznujemo 

60-letnico delovanja, smo skupščino 

sklicali v Murski Soboti, 

saj je judo prisoten že več kot 

50 let, upoštevali pa smo tudi 

rezultate domačega kluba in 

dobro vključevanje tukajšnjega 

okolja. Murska Sobota je že 

večkrat gostila druženja slovenskih 

judoističnih delavcev in 

vedno smo bili dobro sprejeti. 

Že v času, ko je bil v nekdanjem 

jugoslovanskem in slovenskem 

judu med vodilnimi športnimi 

delavci Anton Tonček Kos, je 

bilo to okolje prijazno do judoistov. 

Kjer si dobro sprejet, tja se 

rad vračaš, zato smo v letu, ko 

praznujemo okrogli jubilej slovenskega 

juda, z veseljem prišli 

v Mursko Soboto.« 

Slab začetek, 

dober konec 

Smiljan Kuhar 

Murskosoboški odbojkarji v nadaljevanju 

sezone v modri skupini za 

prvaka nikakor ne najdejo prave igre, 

zato se porazi kar vrstijo. A kljub vsemu 

so v nekaterih tekmah nakazali, 

da Dejana Fujsa z varovanci še ne 

smemo odpisati. 

Odbojkarsko prvenstvo se počasi 

preveša v sklepno fazo, ko bodo 

na vrsti boji na izpadanje. Igralci 

Panvite Galexa v tekmah modre 

skupine niso blesteli, saj so na 

desetih srečanjih slavili zgolj 

dvakrat; obakrat so bili boljši od 

ekipe Go Volley, medtem ko za 

Astec Triglav, Salonit Anhovo, 

ACH Volley in Calcit Volleyball 

preprosto niso našli pravega recepta 

za uspeh. Še najbolj je privržence 

domačih odbojkarjev 

presenetil prvi poraz v nadaljevanju 

prvenstva, ko je sredi Murske 

Sobote slavil kranjski Triglav. 

Ravno Triglavani bodo tisti, 

ki bodo v bojih na izpadanje 

prvi poizkušali zagreniti življenje 

Fujsovim varovancem. 

Četrtfinale bo namreč ravno 

med ekipama Astec Triglav in 

Panvita Galex, pri čemer bodo 

imeli Kranjčani prednost domačega 

terena. Za murskosoboške 

odbojkarje se sredi marca tako 

začenja obdobje za biti ali ne 

biti. Preboj v polfinale bi bil zagotovo 

velik korak naprej k tako 

želenemu odličju v domačem prvenstvu. 

Čas za maščevanje proti 

Triglavu je torej ravno pravšnji. 

29 marec 2012 |

ŠPORT 

Zmagovalni ritem 

prenesli v spomladanski del 

Smiljan Kuhar 

Mura je spomladanski del prvenstva 

začela tako, kot je končala jesenskega. 

Z zmagama namreč. V Velenju je 

najprej padel Rudar, na Fazaneriji je 

klonil Triglav. 

Zimskega premora je konec in 

nogometni ples se je vrnil na slovenska 

prvoligaška igrišča. Mura 

je nadaljevanje prvenstva pričakala 

na četrtem mestu, večino 

priprav pa so varovanci Anteja 

Šimundže opravili kar v Murski 

Soboti. V sklopu težko pričakovanega 

sodelovanja z Italijani 

(to pred izdajo Novin še ni bilo 

pisno potrjeno) so muraši odšli 

tudi na enotedenske priprave v 

Pulj, kjer so lahko trenirali na 

naravni podlagi. 

Kot kaže, jim je sprememba dobro 

dela, saj so teden pred pričetkom 

prvenstva odigrali generalko 

z Gorico in jo premagali z 

2 : 1. Obeti pred nadaljevanjem 

prvenstva so bili torej več kot 

dobri, čeprav je v zraku viselo 

vprašanje glede vstopa italijanskih 

investitorjev v Muro 05. 

Sestankovanja, revizije in druge 

stvari so se vlekli iz tedna v 

teden, pred tekmo v Velenju pa 

se je marsikomu porodilo vprašanje, 

kako se bodo na zahteven 

položaj odzvali igralci in kakšne 

posledice lahko dogajanje okoli 

kluba pusti v njihovih glavah. 

Vendar o tem, da na Fazaneriji 

glede finančnega stanja ni vse v 

najlepšem redu, na tekmi proti 

Rudarju ni bilo ne duha ne sluha. 

Črno-beli so srečanje začeli 

izjemno in že v drugi minuti 

povedli, ko je zadel njihov prvi 

strelec Nusmir Fajić. V drugem 

polčasu je za vodstvo z 2 : 0 poskrbel 

Leon Horvat in zmaga je 

bila na dosegu roke. Domačini 

so v zadnjih minutah z zadetkom 

uspeli le omiliti poraz. 

Po srečanju v Velenju je bil na 

vrsti torek, 6. marec, ki so ga v 

vodstvu črno-belih označili kot 

dan D za dogovor o sodelovanju 

z italijanskimi investitorji. Kot 

se je izkazalo pozneje, je bil t. 

i. dan D dejansko šele dva dni 

pozneje, v četrtek, ko je z italijanske 

strani prišel pozitiven 

odgovor. Motivacija pred tekmo 

s Triglavom tako ni smela 

biti vprašljiva, kar se je ne nazadnje 

pokazalo tudi na igrišču. 

Ponovno je mrežo nasprotnikov 

načel Fajić, delo pa je pet minut 

pred koncem končal Bohar. Pred 

velikim derbijem z Mariborom 

so se muraši tako povzpeli na tretje 

mesto državne razpredelnice. 

Ravno teden pred tekmo z 

Mariborom naj bi bil odločilen 

glede finančne injekcije. Sredi tedna, 

predvidoma 13. ali 14. marca, 

naj bi se glavni akterji mudili 

na Fazaneriji, kjer bi podpisali 

pogodbe in začeli s finančnimi 

transakcijami. Glede na to, da je 

to dogajanje potekalo po koncu 

redakcije Soboških novin, bomo 

o razpletu pisali naslednjič. 

| marec 2012 

30

Drugi Valentinov party 

Plesne šole Zeko 

ŠPORT 

Geza Grabar 

Skoraj neverjetno je, koliko mladih 

se zbira v tem plesnem centru v 

Veščici pri Murski Soboti. Glavni 

»krivec« za vse to je plesni učitelj 

in plesalec Dejan Zečević. 

Letos se je tam zgodil drugi 

zumba party, posvečen valentinovemu 

ali dnevu zaljubljenih. 

Kot ugotavlja Zečević, je bil to 

največji tovrstni dogodek v severovzhodni 

Sloveniji in eden 

večjih v Sloveniji nasploh. 

Pod vodstvom ducata energičnih 

inštruktorjev iz Slovenije 

in Hrvaške se je tisto soboto 

potilo še okoli 135 zagretih 

navdušencev nad latino ritmi. 

Program so popestrili breakdance 

plesalci »The Chosen 

Ones« in plesalca striptiza iz 

skupine »Total KnockOut«. 

»Nepozabni zumba party!« 

se je slišalo iz ust zadovoljnih 

gostov. »Zelo sem vesel 

in ponosen, da nam je uspelo 

pripraviti še en vrhunski dogodek,« 

je sogovornik komentiral 

dogodek. 

O izjemnem zanimanju za 

prireditev, ki je postala tradicionalna, 

priča tudi podatek, 

da so morali zaradi izjemnega 

zanimanja predčasno zaključiti 

z zbiranjem prijav, in to 

kljub številnim koncertom in 

maškaradam, ki so se vrstili to 

soboto. 

»Ogromno truda in sredstev 

vlagamo v znanje, zato nam 

ljudje zaupajo in cenijo kakovost 

našega dela. Tadeja, 

Sanela in Bianca so ogromno 

naredile tudi na terenu in zumbo 

še bolj približale ljudem, saj 

je zumba iz naše plesne šole 

prisotna že na desetih lokacijah 

po Prekmurju.« 

Juteršnik in Lovenjakova zmagovalca 

četrtega prvenstva Pomurja v veleslalomu 

Smiljan Kuhar 

V soboto, 3. marca, je Smučarski 

klub Pomurje organiziral četrto prvenstvo 

Pomurja v veleslalomu. 

Tekmovanje je potekalo na avstrijskem 

smučišču Weinebene. 

Zdaj že tradicionalnega prvenstva 

Pomurja v veleslalomu se je 

udeležilo okrog 50 tekmovalcev, 

mladih in odraslih. Letos sta se v 

moški konkurenci najbolje odrezala 

Peter in Jernej Juteršnik. 

Prvi je postal absolutni zmagovalec, 

Jernej pa je tekmovanje 

končal kot zmagovalec pomurskega 

pokala. Absolutna zmagovalka 

in prav tako zmagovalka 

pomurskega pokala je postala 

Brigita Lovenjak. 

31 marec 2012 |

ŠPORT 

Potop pod led 

Potapljaškega društva Murska Sobota 

Geza Grabar 

Voda ima pod ledom običajno štiri 

stopinje Celzija, na površju je bilo 

skoraj deset stopinj pod lediščem, 

zato so se potapljači pod ledom celo 

(o)greli. 

Potapljaško društvo Murska 

Sobota, ki letos praznuje 40. 

obletnico delovanja, prvo v državi 

pa je začelo tudi z organiziranim 

reševanjem iz vode, je 

po dveh letih premora ponovno 

pripravilo tradicionalni, letos jubilejni 

deseti potop pod led. Tudi 

tokratnega so pripravili v gramoznici 

ob Bakovski cesti oziroma 

v Soboškem jezeru. 

Letošnjega so združili z zaključnim, 

praktičnim delom usposabljanja 

novih potapljačev za 

reševalce iz vode. Skupaj enajst 

kandidatov je opravilo tečaj 

potapljanja za inštruktorja. Iz 

murskosoboškega potapljaškega 

društva je novih potapljačev oziroma 

potapljačev inštruktorjev 

postalo kar šest članov: Vojko 

Banfi, Jože Škrilec, Blaž Berden, 

Robert Göncz, Rok Praprotnik 

in kot edina ženska tokrat Eva 

Klemenčič. 

Tečaj s potopom je v Murski 

Soboti potekal na ravni celotne 

Podvodne reševalne službe 

Slovenije, ki šteje okrog 160 

pripadnikov in kamor se prek 

15 reševalnih postaj združujejo 

podvodni reševalci iz vseh slovenskih 

potapljaških društev. 

Tudi ta tečaj je potekal pod 

okriljem Slovenske potapljaške 

zveze, v katero so združena vsa 

potapljaška društva. 

Kot je ponosno povedal dr. Mitja 

Slavinec, dolgoletni predsednik 

murskosoboškega potapljaškega 

društva, že vrsto let pa je tudi 

na čelu krovne zveze, so prav 

Sobočani prvi v državi začeli z 

organiziranim podvodnim reševanjem. 

Danes njihova specialna 

enota, ki je ob gornjeradgonskih 

potapljačih ključna v pomurski 

reševalni postaji, šteje 20 podvodnih 

reševalcev. Za potop v 

vodo, zlasti pa pod led, veljajo 

posebna stroga pravila: vselej se 

morajo potapljači s predpisano 

in brezhibno opremo potapljati 

v parih, na površini ju mora 

spremljati spremljevalna ekipa, 

ki ima prek navezane vrvice na 

vsakega potapljača z njima tudi 

fizični stik. Prav reševanje izpod 

ledu velja za najzahtevnejšo obliko 

podvodnega reševanja. 

Letošnji potop pri Murski Soboti 

je potekal na eni najglobljih ledenih 

skorij doslej, saj je debelina 

ledu v povprečju znašala blizu 20 

centimetrov. Kljub temu, pravi 

Slavinec, ni nikoli odveč previdnost, 

da se sami ne podajamo 

na tako velike in zaradi globoke 

vode zelo nevarne ledene površine, 

saj te kljub debelini ledu 

skrivajo veliko pasti za morebitni 

nepredvideni udor, ki je lahko za 

marsikoga tudi usoden. 

Uspešen nastop pomurskih modelarjev 

na Siničevem memorialu 

Smiljan Kuhar 

Konec februarja je na letališču v 

Rakičanu potekal Siničev memorial v 

tekmovanju prosto letečih modelov. 

Tekmovanje je med drugim štelo tudi 

za slovenski pokal. 

Med nastopajočimi so bili tudi 

tekmovalci iz Pomurja, najbolje 

pa se je odrezal Črt Šiftar iz 

Rekreacijsko-športnega društva 

Start iz Polane. Mladi modelar, 

ki je letos postal tudi najboljši 

športnik v Mestni občini Murska 

Sobota, je osvojil drugo mesto v 

kategoriji F1A, in sicer v mladinski 

konkurenci. Poleg njega sta 

nastopila še člana Društva modelarjev 

Pomurja Miha Lemut 

in Andrej Ouček, ki sta osvojila 

četrto in peto mesto. Kar se tiče 

absolutne konkurence F1A, je 

Šiftar še enkrat osvojil drugo mesto, 

Boštjan Bagari iz Aerokluba 

Murska Sobota pa je zasedel sedmo 

mesto. 

| marec 2012 

32

Ob dnevu Civilne zaščite devet priznanj 

tudi v Mestno občino Murska Sobota 

CIVILNA ZAŠČITA 

Geza Grabar 

Poveljstvo Civilne zaščite Republike 

Slovenije je ob 1. marcu – mednarodnem 

dnevu Civilne zaščite – na 

območju pomurske regije podelilo 

33 priznanj, od tega enajst bronastih, 

pet srebrnih in enajst zlatih znakov 

ter šest plaket. 

Nekatera priznanja so podelili 

na osrednji državni prireditvi 

v Kongresnem centru na Brdu 

pri Kranju, večino pa na osrednji 

regijski slovesnosti v Gornji 

Radgoni, kjer sta priznanja izročala 

generalni direktor republiške 

uprave za zaščito in reševanje 

Darko But, ki je bil tudi slavnostni 

govornik, in Martin Smodiš, 

poveljnik CZ za Pomurje in vodja 

murskosoboške izpostave republiške 

uprave za zaščito in reševanje. 

Najvišje priznanje v Pomurju 

(plaketo CZ) bo med petimi prostovoljnimi 

gasilskimi društvi ob 

letošnji 130. obletnici prejelo na 

svoji osrednji slovesnosti Gasilsko 

društvo Murska Sobota kot društvo 

pete kategorije in širšega regijskega 

pomena. 

Zlati znak je kot edini Prekmurec 

(druga prejemnika posameznika 

sta iz Ljutomera oziroma 

Madžarske) letos prejel doc. dr. 

Mitja Slavinec, dolgoletni in 

uspešni predsednik Potapljaškega 

društva Murska Sobota, ki letos 

praznuje 40. obletnico delovanja. 

Slavinec je že vrsto let tudi na čelu 

Slovenske potapljaške zveze. 

Bronaste znake je iz mestne občine 

prejelo sedem posameznikov. 

Goran Klemenčič, vodja 

podvodne reševalne službe PD 

Murska Sobota, ki v okviru potapljaških 

društev najdlje deluje 

prav v Murski Soboti. Prejela ga 

je tudi Zorica Levačič, aktivna 

strokovna sodelavka v pripravah 

enot prve pomoči Civilne zaščite 

iz mestne občine za regijska in državna 

preverjanja, še prej pa tudi 

vsestransko aktivna v dejavnostih 

Območnega združenja Rdečega 

križa Murska Sobota. Za odlično 

delo svetovalca za mednarodno 

sodelovanje v Službi za mednarodne 

in evropske zadeve uprave 

za zaščito in reševanje pa tudi 

Borut Horvat iz Murske Sobote. 

Zelo pomembno je njegovo delo 

v sklopu mednarodnega sodelovanja 

na področju varstva pred 

naravnimi in drugimi nesrečami 

s sosednjimi državami ter v širšem 

evropskem prostoru. Kot pripadnik 

Civilne zaščite v poveljstvu 

državne enote za hitre intervencije 

(EHI) je uspešno zastopal 

Slovenijo na več mednarodnih 

sestankih in delavnicah ter sodeloval 

na mednarodnih usposabljanjih 

in vajah s področja zaščite in 

reševanja. 

Ostali štirje dobitniki so gasilci. 

Franc Cipot je poklicni gasilec v 

GD Murska Sobota, po gasilski 

izobrazbi je višji gasilski častnik 

prve stopnje. Dolga leta je bil poveljnik 

društva, še vedno pa je v 

njegovem operativnem vodstvu. 

Bil je gonilna sila pri izgradnji polpoklicnega 

jedra in pri tehničnem 

opremljanju društva, še vedno 

pa je hvaležen mentor mnogim 

mladim gasilcem in desetinam. Iz 

GD Murska Sobota prihaja tudi 

Milan Vertot, dolgoletni poklicni 

tajnik in do upokojitve vodja 

servisa gasilske opreme, ki deluje 

pod okriljem društva. Uspešno 

je vodil operativno potapljaško 

enoto GD Murska Sobota, ki je 

sodelovala v akcijah in intervencijah. 

Prav tako je veliko prispeval 

pri izgradnji polpoklicnega jedra, 

tehničnem in operativnem opremljanju 

ter življenju društva kot 

celote. Ponosen lastnik bronastega 

znaka je tudi gasilski veteran Ivan 

Karoli iz PGD Rakičan, na čelu 

katerega je bil kar dva mandata. 

Bil je gonilna sila v društvu ter je 

še danes vzor mnogim gasilcem 

in desetinam. V gasilskih vrstah 

je že polnih 42 let. Z bronastim 

znakom je bil iz mestne občine 

odlikovan še Marjan Horvat, ki 

kot predsednik že drugi mandat 

uspešno vodi PGD Černelavci. V 

gasilske vrste je vstopil kot mladinec 

v rodnih Slovenskih goricah, 

zaradi zahtevnosti službe pa se je 

v gasilske vrste ponovno vključil 

leta 1996, in sicer kot predsednik 

vaškega odbora in član sveta 

krajevne skupnosti. Takoj po 

nastopu mandata je vodil projekt 

čezmejnega sodelovanja »PHARE 

– Varno v prihodnost«, ki se je 

zaključil s sodelovanjem društev 

iz kar treh držav. Ob požrtvovalnem 

operativnem delu, skrbi za 

izobraževanje ter nakupu zaščitne 

opreme za gasilce je v okviru 

društva uspešno vodil tudi nabavo 

kar dveh novih gasilskih vozil – 

GVC 16/25 in GVM 1. 

33 marec 2012 |

NAGRADNA KRIŽANKA 

Rešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno: 

KOZAMERNIK, EVA LONGYKA, RI, OTA, LAS, ŠPORN, PORA, EAK, OVIN, 

EVROPSKA, VE, PK, RAI, ETONČAN, BILIRUBIN, BR, PIETA, OSAMELEC, 

KOCJANČIČ, STO, STRATEG, EVO, KI, NOS, TUN, IM, ARA, RAC, AL, OR, 

BRILJANTINA, EVGLENA, ČUD, JEZ, ŠTERN, ALJAŽ, FERLAN, ANN, ID, 

ZORICA, NINO, TITICACA, KLANJANJE, OKOVANEC, AORTA, GAL. 

Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina 

MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota 

Člani izdajateljskega odbora: izdajateljski odbor še ni imenovan 

Naslovnica: Prebujajoča pomlad v mestnem parku, Aleksander Šiftar 

Odgovorna urednica: VIDA LUKAČ 

Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ 

Oblikovna zasnova: INQUA, d. o. o. 

Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p. 

Naklada: 7000 izvodov 

SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, 

brezplačno. 

Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.si 

Telefon: 02 525 16 19 

| marec 2012 

34 

Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 

31. marca 2012 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, 

Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko 

Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, 

je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri. 

Nagrajenka križanke iz prejšnje številke: 

Nelika Sabotin, 

Jakobovo naselje 55, 9000 Murska Sobota. 

Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA - kanal 10.

Četrtek, 15. 3. 2012 

ob 9.00 uri 

ob 17:00 uri 

Petek, 16. 3. 2012 

od 14. 00 do 15.30 ure 

MEDGENERACIJSKE DELAVNICE 

HIŠE SADEŽI DRUŽBE MESEC MAREC 

DELAVNICA TRADICIONALNIH PREKMURSKIH OBRTI – ŠIBJE 

pletenje košar (K. Gomboc) 

OBREZOVANJE DREVJA (B. Pucko) 

Trening socialnih veščin za moške, ki izvajajo nasilje nad ženskami 

(DNK) 

ob 16.30 uri KUHARSKA DELAVNICA – Smörgåsbord (Švedski bife) – 

Ponedeljek, 19. 3. 2012 

ob 17.30 uri 

JOGA SMEHA - udeleženci naj s seboj prinesejo podlogo za 

ležanje in sedenje (K. Zver) 

Torek, 20. 3. 2012 

ob 16.00 uri 

PLESNA DELAVNICA - ustvarjalnost skozi ples (S. Ivanov) 

Sreda, 21. 3. 2012 

ob 8.30 uri 

KROŽEK ROČNIH DEL (A. Mikolič, E. Šantavec) 

ob 9:30 uri 

ARHITEKTURNA DELAVNICA: TRI HIŠKE 

Delavnico bodo obiskali otroci iz vrtca. (N. Kolarić) 

ob 16.00 uri 

USTVARJALNA DELAVNICA 

izdelava verižic iz odpadnega papirja (B. Veren) 

Četrtek, 22. 3. 2012 

ob 9:30 uri 

ARHITEKTURNA DELAVNICA: TRI HIŠKE. 

Delavnico bodo obiskali otroci iz vrtca. (N. Kolarić) 

ob 17.00 uri 

GREMO VSI NA JOGO (Društvo joga v vsakdanjem življenju) 

Petek, 23. 3. 2012 

od 14. 00 do 15.30 ure Trening socialnih veščin za moške, ki izvajajo nasilje nad ženskami 

( DNK ) 

ob 16.30 uri 

USTVARJALNA DELAVNICA 

izdelovanje Švedske zastave in vikinške maske. 

Ponedeljek, 26. 3. 2012 

ob 9.30 uri 

KUHARSKA DELAVNICA - krušni izdelki iz pirine in komutove 

moke – delavnico izvajamo v sodelovanju z Informacijsko točko 

Evropske komisije Europe Direct Murska Sobota (Zavod PIP) v 

okviru evropskega leta Aktivnega staranja in medgeneracijske 

solidarnosti 2012 

ob 17.30 uri 

JOGA SMEHA - udeleženci naj s seboj prinesejo podlogo za 

ležanje in sedenje (K. Zver) 

Torek, 27. 3. 2012 

od 10.00 do 11.00 ure DELAVNICA TRADICIONALNIH PREKMURSKIH OBRTI 

izdelki iz ličja (E. Cipot) 

od 16.00 uri 

REPORTAŽA IZ ROMUNIJE (B. Bavčar) 

ob 14.00 uri 

RAČUNALNIŠKA DELAVNICA NA OŠ I Murska Sobota 

(B. Fartek), skupina je že zapolnjena. 

Sreda, 28. 3. 2012 

ob 8.30 uri KROŽEK ROČNIH DEL ( A. Mikolič, E. Šantavec ) 

ob 14.00 uri 

RAČUNALNIŠKA DELAVNICA NA OŠ I Murska Sobota 

(B. Fartek), skupina je že zapolnjena. 

ob 17.00 uri 

SPOMLADANSKE GOBE – spoznavanje in priprava (M. Kelhar) 

Četrtek, 29. 3. 2012 

ob 9.00 uri 

DELAVNICA TRADICIONALNIH PREKMURSKIH OBRTI – ŠIBJE 

pletenje košar (K. Gomboc) 

ob 16.30 uri 

GLASBENA DELAVNICA - Zaključek Švedskega meseca ob 

Švedski glasbi in izbor najboljše Švedske zastave ter vikinške 

maske. 

Petek, 30. 3. 2012 

od 14. 00 do 15.30 ure Trening socialnih veščin za moške, ki izvajajo nasilje nad ženskami 

(DNK) 

ob 16.00 uri 

ŠIVILJSKA DELAVNICA – priprava velikonočnih izdelkov iz blaga 

(M. Gomboc) 

Poleg delavnic izvajajo prostovoljci tudi učno pomoč iz matematike, kemije, nemščine, angleščine, 

slovenščine in zgodovine. Na delavnice se lahko prijavite na telefonsko številko: 059 033 800, 

ali nam pišete na: hisa-ms@filantropija.org ali se oglasite v Hiši Sadeži družbe, Štefana 

Kovača 20, Murska Sobota. Delavnice izvajajo prostovoljci in so brezplačne. 

Vljudno vabljeni! 

projekt podpirajo: 

Po uspešni dobrodelni prireditvi Podarimo srečo in prejetih 

donacijah smo na Osnovni šoli IV Murska Sobota dočakali novo 

vozilo. Razveselili smo se ga vsi – učenci, starši in zaposleni. Na 

naši šoli je kombi nepogrešljiv, saj se z njim dnevno vozi v šolo 

in domov veliko otrok. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, 

ki ste se v teh težkih časih odločili pomagati – staršem, občinam, 

podjetjem in posameznikom. 

Učenci in delavci OŠ IV Murska Sobota 

Program od 15. marca 2012 do 15. aprila 2012 

sobota, 17.3.2012 ob 18.00 

Grajska dvorana Murska Sobota 

Hrvaško kulturno društvo Pomurje: VEČER LJUDSKE GLASBE IN PLESA 

Vstop prost 

torek, 20.3.2012 ob 19.00 

Gledališče Park Murska Sobota 

Gledališka predstava: Lape de Vege: VITEZ ČUDES, 

Mestno gledališče ljubljansko za abonma Komedija in izven 

Vstopnice: 18 €, upokojenci, študenti, dijaki: 16 € 

četrtek, 22.3.2012 ob 19.00 


Gledališka predstava: Lape de Vega: VITEZ ČUDES 

Mestno gledališče ljubljansko za abonma Drama/Komedija (razprodano) 

sobota, 24.3.2012 ob 18.00 


koncert ob obletnici osvoboditve Prekmurja: Ženski pevski zbor KOMBINAT 

Vstopnina: 10 € v predprodaji 15 € na dan koncerta 

torek, 3.4.2012 ob 18.00 


Nastop ob 10. obletnici Mikk-ove kitarske delavnice 

četrtek, 5. 4. 2012 ob 19.00 


Komedija: MAKS SEKS ŠOP, 

Narodni dom Maribor Spremljevalna predstava celjskih Dnevov komedije 2012 

Vstopnina: 12 € v preprodaji 15 € na dan predstave 

torek, 10. 4. 2012 ob 17.00 


Lutkovna predstava: Zdenek Florian: TOBIJA Lutkovno gledališče FRU-FRU, 

Ljubljana za Lutkovni abonma in izven 

Vstopnina 4 € 

četrtek, 12.4.2012 ob 19.00 


Koncert: BIG BAND ORKESTRA SLOVENSKE VOJSKE z gostjo MAJO KEUC 

Vstopnina: 12 € v predprodaji 15 € na dan koncerta 

petek, 13. 4. 2012 dopoldne 


Gledališka predstava: Vinko Möderndorfer LIMONADA SLOVENICA, 

Prešernovo gledališče Kranj 

Vstopnice za dogodke lahko kupite: 

- na blagajni Gledališča Park za dogodke v obeh dvoranah: 

vsak delavnik od 14. do 17. ure ter uro pred večernimi dogodki v Gledališču Park. 

- na blagajni Grajske dvorane samo za dogodke v Grajski dvorani: 

uro pred dogodkom v Grajski dvorani. 

Vsak delavnik od 14. do 17. ure lahko po telefonu 521 43 81 dobite informacije o dogajanju v 

obeh dvoranah - Gledališču Park in Grajski dvorani.

PRIREDITVE IN KONCERTI 

četrtek, 15.3.2012 ob 19.00 Koncert: VEČER HARMONIK Klub PAC Murska Sobota 

sobota, 17.3.2012 ob 21.30 Koncert: BALLADERO MIKK Murska Sobota 

sobota, 17.3.2012 ob 18.00 

torek, 20.3.2012 ob 19.00 

Hrvaško kulturno društvo Pomurje: 

VEČER LJUDSKE GLASBE IN PLESA 

Gledališka predstava Lape de Vege: VITEZ ČUDES, 

Mestno gledališče ljubljansko za abonma Komedija in izven 



četrtek, 22.3.2012 ob 9.00 Harmonija: REVIJA OTROŠKIH GLEDALIŠČ Grajska dvorana Murska Sobota 

četrtek, 22.3.2012 ob 19.00 

Gledališka predstava Lape de Vega: VITEZ ČUDES 

Mestno gledališče ljubljansko za abonma Drama/Komedija (razprodano) 


petek, 23.3.2012 ob 21.00 Večer stand up komedije: JANEZ USENIK Partymax Murska Sobota 

sobota, 24.3.2012 ob 21.00 HC/punk večer MIKK Murska Sobota 

sobota, 24.3.2012 ob 18.00 

Koncert ob obletnici osvoboditve Prekmurja: 

Ženski pevski zbor KOMBINAT 


četrtek, 29.3.2012 ob 17.00 Harmonija: REVIJA OROŠKIH PLESNIH SKUPIN Gledališče Park Murska Sobota 

petek, 30.3.2012 ob 21.00 METAL KLAVNICA MIKK Murska Sobota 

torek, 3.4.2012 ob 9.00 Harmonija: REGIJSKO SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN Grajska dvorana Murska Sobota 

sreda, 4.4.2012 ob 17.00 Harmonija: REVIJA OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN Gledališče Park Murska Sobota 

četrtek, 5. 4. 2012 ob 19.00 

Komedija: MAKS SEKS ŠOP, Narodni dom Maribor Spremljevalna 

predstava celjskih Dnevov komedije 2012 


petek, 6.4.2012 ob 21.00 HARD CORE MASAKRE VOL III MIKK Murska Sobota 

nedelja, 8.4.2012 ob 21.00 COUTIONHORSES MIKK Murska Sobota 

torek, 10. 4. 2012 ob 17.00 

četrtek, 12.4.2012 ob 19.00 

Lutkovna predstava Zdenek Florian: TOBIJA 

Lutkovno gledališče FRU-FRU, Ljubljana za Lutkovni abonma in izven 

Koncert: 

BIG BAND ORKESTRA SLOVENSKE VOJSKE z gostjo MAJO KEUC 

Grajska dvorana Murska Sobota 4 € 


petek, 13. 4. 2012 dopoldne Gledališka predstava: 


Vinko Möderndorfer LIMONADA SLOVENICA, 

Prešernovo gledališče Kranj 

petek, 13. 4. 2012 ob 19.00 Koncert: MEŠANI PEVSKI ZBOR ŠTEFAN KOVAČ MURSKA SOBOTA Gledališče Park Murska Sobota 

sobota, 14.4.2012 ob 18.00 Harmonija: REVIJA LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV Gledališče Park Murska Sobota 

RAZSTAVE 

razstava bo na ogled do 

21.3.2012 

ČERVEK, MEDEN, MESARIČ, RAJNAR 

Galerija Murska Sobota 

razstava bo na ogled do 

24.3.2012 

razstava bo na ogled 

do 31.5.2012 

RAZSTAVA SLIKARSKIH DEL MARIJE SKLEDAR IN NELI LALOVIČ 

TŰ MO Slovanska poselitev Prekmurja 

Pokrajinska in študijska knjižnica 

Murska Sobota 

Pomurski muzej Murska Sobota 

razstava bo na ogled do 1. 4 ZMAGO JERAJ Galerija Robin Murska Sobota 

5.4.2012 do 30.5.2012 IZBOR IZ STALNE ZBIRKE GALERIJE MURSKA SOBOTA NOVE 

Galerija Murska Sobota 

PRIDOBITVE 

sobota, 14.4. 2012 ob 11.00 Otvoritev uličnega dela razstave MURA OPEN Trg kulture Murska Sobota 

Za objavo dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: tic.sobota@siol.net

9 Bliža se akcija »Naša občina čista in urejena« 10 Mednarodna ...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?