Janko Pleterski: Preklicati revolucijo v slovenski ... - Društvo ZAK

te besede iz naše resnično dogodene zgodovine, četudi nisem nikoli
več opazil, da bi jih kdo ponovno navedel. Še danes menim: to so
tiste Arhimedu potrebne oporne točke, nujne za razumevanje nekega
celotnega problemskega sklopa. Za razumevanje neločljivosti obeh
vprašanj v celotnem dogajanju NOB: vprašanja demokratične politične
in gospodarske osamosvojitve in vprašanja samega obstoja Slovencev v
drugi svetovni vojni.
In kaj tu počne moj »trinom«, knjiga Narodi, Jugoslavija, revolucija
iz leta 1985 Napisan je bil članom ZKJ, da bi jim razložil vire
in zmagovite argumente jugoslovanske revolucije, in to kot
mnogonacionalne revolucije, torej tudi samosvoje, slovenske. Zato
je knjiga izšla pri založbi Komunist in bila napisana najprej v jeziku,
dostopnem veliki večini članov, nato pa prevedena in izdana še v
slovenskem in makedonskem. Zaradi takšnega namena prvotno tudi
ni bila obremenjena s strokovnim kritičnim aparatom. Pred izidom
sem ga dodal na željo uredništva založbe. Moj osnovni namen je bil
obravnavati revolucijo v Jugoslaviji kot garanta socialne in nacionalne
svobode. Da je tako, zadostuje prebrati prvi in zadnji stavek besedila
knjige: »Istorijski razlozi postanka jugoslovenske države koju je
proletarijat – okupivši za novo oslobođenje sve njene napredne i
slobodoljubive snage, preobrazio i u domovinu slobodnog rada – bili
su jugoslovenski narodi i njihova nastojanja za slobodnim razvitkom.«
– »Ravnopravnost i zajednica naroda kao samoupravnih društvenih
subjekata, u kojima i u čijoj zajednici radnička klasa ostvaruje novi
društveni odnos, ostala je suštinski deo borbe za direktno oslobođenje
rada, deo njegove zaštite od svih istorijskih upravitelja, bilo
,centralizovanih‘ bilo ,decentralizovanih‘.«
Moja skrb ni bila celovitost države, temveč usoda socializma v njej.
Razume se, da mi s takšnega zgodovinskega videnja ni bilo mogoče
kar aplavdirati in sprejeti koncepta številke 57 Nove revije, ki si je
odvečnost jugoslovanske revolucije in AVNOJ-a vzel za izhodišče.
Skrbi za usodo socializma niti ščepca. V predlaganem programu je
šlo samo za oblast. Bila pa je to svobodna diskusija. In v njej sem
povedal predvsem to, da ne gre ogrožati lastnega premisleka Slovencev
o samoodločbi, ki je nikakor nisem osporaval, z navezovanjem svojega
nacionalnega programa na preračunljive dvome srbskih nacionalistov
o enaki upravičenosti vseh članov obstoječe federacije do samoodločbe
(Makedonije, Črne gore, Bosne in Hercegovine). Takšni dvomi
Slovencem žagajo vejo, na kateri sedijo, in vsem narodom grozijo, da
14 BOREC 676–680
REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST