Janko Pleterski: Preklicati revolucijo v slovenski ... - Društvo ZAK

odrečem, jo zavržem kot vrednoto, in ji tako rekoč kar počez izrečem
nezaupnico za nazaj
Zakaj tako sprašujem Preprosto tudi zato, ker zahteva po apriornem
in generalnem distanciranju od revolucije v naši polpretekli zgodovini
pritrjuje tezi o zmagi premaganih, ne da bi se avtorica postavljene
zahteve do te teze in njenega značaja in pomena sama opredelila.
Razvoj je seveda nadaljnja predpostavka, in to ni ugibanje o zatetem
stanju v trenutku osamosvojitve Slovenije. Do danes je ta razvoj
pripeljal do položaja, ki napoveduje potrebo novih odločitev tudi v
naši državni skupnosti. Tu pa se bo potrebno vnovič in na nov način
vprašati, s čim nas je obremenila ali opremila slovenska revolucija v
20. stoletju.
Kaj konkretno, poleg utemeljitve in izgradnje slovenske države v
jugoslovanski federaciji, poleg ustavnega priznanja njene neminljive
pravice do samoodločbe, poleg pridružitve Primorske z izhodom
na morje in poleg uvrstitve med zmagovalce v drugi svetovni vojni,
so pridobili Slovenci, Slovenke in Slovenija s svojim ljudstvom
z revolucionarnim NOB Dejansko, ideološko in strankarsko
neobremenjeno razpravljanje o vsem zatetem je šele pred nami. Za
zdaj še ostaja ob strani za poznejše ponovno ovrednotenje še najbolj
vse tisto, kar je o dobrih dosežkih na področju kulture, šolstva,
gospodarstva, sociale in sploh socialne promocije v novi strukturi
prebivalstva, enakopravnosti spolov in drugih merljivih pridobitvah bilo
zapisano v analih Socialistične Republike Slovenije. Iskanje realnega
mesta naše revolucije je v glavnem še naloga prihodnjega raziskovanja.
Do zdaj so prevladali iskalci kar moč veliko slabega in hudega. Ljudem
preostaja, da si mnenja, slaba in dobra, o mestu revolucije v naši
preteklosti ustvarjajo še kar sami, po svojih osebnih ali skupinskih
izkušnjah oziroma izročilih. Tu pa se mnenja delijo ali določajo tudi
politično, večinoma po strankarskih nagnjenostih. Stranke v Sloveniji
pa se v glavnini delijo v dva tabora, v bistvu še vedno kot odraz starih
odločitev in delitev predhodne, danes že skoraj pomrle generacije iz
časa druge svetovne vojne. Nova kritična prizadevanja za ovrednotenje
revolucije in njenih rezultatov v dobi socializma se na obeh straneh,
katerih dvojnost bo očitno ostala tudi v prihodnje, še vedno dogajajo
kaj malo inovativno. Revolucija se dojema brez ugotavljanja sprememb,
ki jih je v slovenski svet prinesla, vse poteka bolj kot stigmatizacija tistih
njenih lastnosti, s katerimi je učinkovala kot zaviralec samo nekaterih
izbranih prvin sicer potrebne ali zaželene modernizacije. V tem tako
51 BOREC 676–680
REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST