Janko Pleterski: Preklicati revolucijo v slovenski ... - Društvo ZAK

spodbudil in omogočil veliko dejanje NOB Gotovo je tej strani
potreben tudi poseben razmislek o ravnanju tistih, ki so za NOB
končno tudi v Sloveniji obenem z zaslugami prevzeli vodstveno
odgovornost.
O kršenju nekaterih človekovih pravic po 15. maju 1945 je treba
seveda ugotoviti, da so kršenja na dlani in da so tukaj tudi učinki na
duševnost ljudi. O tem, mislim, nihče ne dvomi. Tudi glede siceršnjega
dogajanja, glede »temne strani meseca«, ne gre dvomiti. Vendar, pečati
se edinole z ugotavljanjem že ugotovljenega mraka, ne sme zanikati soja
tudi »svetle strani meseca«.
Splošna deklaracija človekovih pravic, sprejeta v OZN 10. decembra
1948, ni bila obvezujoča mednarodnopravna pogodba, temveč moralno
obvezujoče priporočilo članicam te organizacije. Vključevanje njenih
postulatov v življenje jugoslovanske federacije oziroma Slovenije v
naslednjih štirih desetletjih je razvojni proces, v katerem je sistemsko
in tudi protisistemsko, alternativniško, delovalo mnogo dejavnikov,
in dejstvo je, da se je poglavje kršenja človekovih pravic postopoma,
sicer z različnim tempom v posameznih obdobjih, a v celoti zdržema,
krčilo. Različen je bil tudi tempo glede na posamezna območja teh
pravic, od gospodarskih, socialnih, izobrazbenih, kulturnih do politično
svobodnjaških. Danes javnost ob nedvomno storjenih kršenjih ni
razdvojena. Svoje dejavno obžalovanje storjenih in svojo voljo, da se
prepreči ponovitev, je naša državljanska volja tudi zapisala v ustavo.
ZMAGA PORAŽENIH
Ob padcu berlinskega zidu v letu 1989 kot simbolu zrušitve
političnega, gospodarskega in ideološkega sistema evropskih dežel
realnega socializma v okviru vzhodnega bloka pod vodstvom Sovjetske
zveze, zapletenega že skoraj pol stoletja v blokovsko hladno vojno
med nekdaj zavezniškimi antifašističnimi zmagovalci druge svetovne
vojne, so se za demokratične zmagovalce nad komunizmom razglasili
tudi nekdanji kolaboracionisti s fašističnimi okupatorji Slovenije.
Zahodni blok se je, vzeto zaokroženo, zbiral proti vzhodnemu na
geslih parlamentarno demokratične sistemske kritike komunizma. Ta
demokratična kritika ni bila istovetna s totalitarnim antikomunizmom
nacizma oziroma fašizma in njunih zaveznikov v drugi svetovni vojni.
Toda, različnost med demokratično in totalitarno kritiko realnega ali
44 BOREC 676–680
REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST