Janko Pleterski: Preklicati revolucijo v slovenski ... - Društvo ZAK

političnega sistema. Ta se je od revolucionarnega načina odmikal
že prej in se medtem prav v Sloveniji še najbolj približal socializmu
po volji ljudi. Zato je že prišel v tisto ostro nasprotje z drugače
usmerjenim jugoslovanstvom. Res se je tudi v Sloveniji izkazalo, da
stari Komunistični manifest niti tukaj ni v razvoju razrešil svoje osnovne
težave pri podružbljanju gospodarstva, kar naj bi vendar bilo alternativa
kapitalizmu. Ta nerešena težava je do 1989 postala odločujoča za polom
evropskih socializmov 20. stoletja.
Maja 2011 je France Bučar na televiziji na vprašanja Majde
Juvan, kako iz politične blokade in gospodarske krize v Sloveniji,
dramatično tarnal, da je Slovenija izgubila koncept, da bi bilo treba
najti nove centre moči, ki jim bo mar uspeh podjetij, da je treba
iznajti drugačen sistem od sedanjega. Nič ni govoril, kakor v Novi
reviji 57, o nelegitimnosti revolucije, ne za nazaj, ne za naprej,
saj bi to zanj bilo nekaj nezaslišanega. Pa vendar sem pomislil na
vrstice dobro informiranega in vztrajno razmišljajočega ekonomista
Frančka Drenovca, ponatisnjene 31. marca letos v Dnevnikovi rubriki
Nepreslišano: »Še do leta 2000 je slovensko gospodarstvo raslo okoli
4 odstotke na leto, z lastnimi močmi in samo neznatnim zunanjim
zadolževanjem. Po letu 2002 se je začelo počasi krepiti zadolževanje
in po letu 2004 je moralo vzdrževati gospodarsko rast 6 milijard evrov
vsakoletnega novega zunanjega dolga, zadnji dve leti v krizi brez rasti
pa še vedno kakšni 2 milijardi na leto. Še v ,stacionarnem stanju‘ ne
znamo več živeti brez tuje pomoči. – V dolgih dvajsetih letih tranzicije
ni bilo nobenih resnih državnih politik, samo liberalizem, z dometom,
ki ga ima samo liberalizem. Obsežni deli industrije so se krčili že pred
krizo: tekstilna industrija že od leta 2000, pohištvena od leta 2002,
živilska od vstopa v EU. Širjenje trgovinske mreže se je ustavljalo že
pred leti, gostinstvo je stagniralo že pet let pred krizo (kmetijstvo že
od osamosvojitve), ekspanzijo gradbeništva je sploh pognalo samo
prekomerno zunanje zadolževanje in se morajo te panoge sedaj za
začetek še krepko skrčiti. Za državno in občinsko ,investiranje‘ že
plačujemo s krčenjem pokojninskega in zdravstvenega varstva, pa so
krediti šele komaj začeli dospevati. Dobili smo Stožice, izgubili bomo
šole in bolnišnice. To ste hoteli, to ste dobili.«
Očitno je, da je ključna težava podružbljanja, socializma, vsebovana
v tezi Komunističnega manifesta, da je državi (proletariatu) mogoče
kapitalizem preseči »le s tem, da despotsko poseže v lastninsko pravo«.
Tako beremo v prvem slovenskem prevodu tega manifesta leta 1908. 17
41 BOREC 676–680
REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST