Janko Pleterski: Preklicati revolucijo v slovenski ... - Društvo ZAK

zgodovinskem toku, poteku, smeri rasti družbe, po neločljivosti te rasti
od odnosov v njej. Lahko pa gre tu za protislovnost pogledov z različnih
zornih kotov, in vemo, da današnje družboslovje to protislovnost
elegantno rešuje s pojmom legitimnosti. Nekaj morda ni zakonito,
je pa legitimno, ali obratno. Kar je seveda le navidezna rešitev,
saj zakonitost in legitimnost v jezikovnem smislu pomenita isto.
Pustimo ob strani dejstvo, da sodobno družboslovje brez pomisleka
uporablja za svoje nove pojme kar stare, že v drugih strokah za druge
pojmovne pomene rabljene izraze, kar pogosto povzroča nejasnosti
in zmedo, pa nepotrebne nesporazume. V najnovejšem slovenskem
političnem besednjaku je drastičen primer za to izraz »državljanska
vojna«. V pravu ima že zdavnaj jasno določeno vsebino, vojna znotraj
iste države, domača vojna (a non-international conflict). V besednjaku
današnje desnice (in nekaterih sociologov) se z besedo »državljanska
vojna« opisuje prostovoljno sodelovanje nekaterih Slovencev v
vojskovanju tujih, napadalskih držav proti silam slovenskega
protiokupatorskega odpora. Trajno, tudi čustveno zapečateno zmedo
je pripravil leta 1990 izraz »državljanska vojna«, ko ga je kot zgovorno
prispodobo za pretekle politične boje in protislovja v enostrankarskem
sistemu socializma uporabil v svojem otvoritvenem nagovoru predsednik
prvega mnogostrankarsko svobodno izvoljenega slovenskega parlamenta.
Glede izraza »legitimnost« zgodovinarji vemo, da se je zlasti od časa
republikanskih revolucij uporabljal za dokazovanje zakonitosti oblasti
vladarjev »po božji milosti in volji«. Danes se prilastek legitimen, kot
odobravanje nekega spornega pojava, uporablja veliko bolj po mili volji,
kakor pa po božji.
Veliko bolj konsistentna v pravnem, zgodovinsko razumskem,
posebno pa tudi v antropološkem smislu, je znana, prav klasična
razlaga protislovnosti med zakonitostjo in protizakonitostjo dogodene
revolucije, ki jo je ponudil slovenski pravnik, profesor Leonid Pitamic.
Ve se, da je v pojmovanju prava izhajal od načela božjega izvora
oblasti. Po njegovem nauku pa revolucija ni nekaj protipravnega,
četudi sama obstoječi pravni red prekucne, ga zanika. Kajti revolucija
ga nadomesti z novim pravnim redom. Bistvo revolucije namreč
ni uporaba nasilja, meni Pitamic, čeprav je nasilje praviloma njen
spremljajoč pojav. Tak nauk je profesor Pitamic Slovencem razložil
ob neki priložnosti naravnost simbolnega pomena. To je bilo prvo,
otvoritveno pravno predavanje novoustanovljene slovenske univerze v
Ljubljani. Seveda je mogel profesor imeti v mislih samo revolucije, ki
28 BOREC 676–680
REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST