Janko Pleterski: Preklicati revolucijo v slovenski ... - Društvo ZAK

O REVOLUCIJI SPLOH
Revolucije so sestavina zgodovinskega toka družbenega razvoja
človeštva. Ta je evolutiven v svoji celoti, a v konkretnem dogajanju
neenakomeren, v posameznih fazah tudi revolucionaren. Protirevolucije
ali faze reakcije oziroma poskusi restavracije stanja pred revolucijo
si lahko v zgodovinskem toku sledé brez omejitev, ki bi jih mogla
narekovati kakšna višja zakonitost družbenega razvoja. Toda sam tok
zgodovine je nepovraten in ničesar dejansko že dogodenega iz njega
ni mogoče več izključiti ne v posledicah ne v vzročni povezanosti.
Izključevati oziroma preklicevati je mogoče ideje, ne storjenih dejanj.
Vsako tako izključevanje ali preklic ideje pa je že novo storjeno
dejanje in odgovornost zanj bremeni novega storilca, brez vpliva na
odgovornost storilcev vseh poprejšnjih. Iskanje odgovornosti za minula,
v zgodovinskem toku storjena dejanja lahko zato služi njegovemu
razlaganju, nikoli pa vnazajšnjemu vrednostnemu spreminjanju
dogodenega stanja. Revizija zatetega stanja danes je novo dogajanje,
v katero se lahko vključuje seveda tudi revizija preteklih idej, in to
gotovo ob presoji sprejemljivosti ali nesprejemljivosti tega zatetega
stanja za jutri. Ampak le stanja v celoti, v dobrem in slabem, tudi
glede revolucionarnih sprememb. Dejansko torej dogodene revolucije
iz zgodovinskega toka ne le ni mogoče kar izključiti, marveč je tudi
ni smiselno kakor koli zanikati, zavračati, obsojati, in se za to truditi
v celoti zatetih njenih nasledkov za danes in jutri. Najbrž bi početi
kaj takega res pomenilo delati za konec zgodovine, ali bolje, za njeno
pokončanje, presekanje. Skoraj nekaj takega je agresivno stališče
današnjega akterja, ki trdi, da se je zgodovina začela z njim. Smiselno
pa je storiti vse, kar je le mogoče, da bi tok zgodovine v prihodnje
potekal brez nasilja. In tudi prav izrecno, brez revolucionarnega nasilja.
To naj bi namreč bilo mogoče, če razumemo, da revolucija ni kar drug
izraz za pojem nasilja, ampak da označuje pojem korenite spremembe
v ureditvi družbenega dogajanja. Žametnost sama po sebi revolucije ne
izključuje. O tem obstaja celo šolski primer angleške »Slavne (glorious)
revolucije«. 11
Bistven za revolucijo je prelom v veljavnem redu, mimo njega in proti
njegovemu smislu. Sicer bi to bila reforma in ne prelom.
Tu se seveda pojavlja vprašanje zakonitosti, legalnosti oziroma
protizakonitosti, ilegalnosti revolucije. Zakonita, legalna, pravzaprav
revolucija biti ne more. Dejansko pa je lahko upravičena po
27 BOREC 676–680
REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST