Janko Pleterski: Preklicati revolucijo v slovenski ... - Društvo ZAK

tega singularnega NOB ne mogla od njegovih dedičev pričakovati
tolikšne moralne moči, kakor bi bila potrebna za to, da bi sprejeli njen
izničevalni predlog.
To je predlog, naj se v dobro konsolidacije politično preveč razdvojene
nacije – po golem političnem preudarku – odrečejo slovenski revoluciji
kot takšni. Odrečejo torej ne le zlim početjem, povezanim z njo,
marveč naj se od nje distancirajo tako, da jo zavržejo.
Tudi brez nadaljnjega historičnega dokazovanja že zato menim, da je
takšna zahteva znanstveno nerazumna. Pa tudi politično nekoristna.
K od nje pričakovani spokoritvi naših kolaborantov in njihovih današnjih
privržencev kaj takega gotovo ne bi pripomoglo prav nič! Ni le vesolje
neskončno, tudi človeške slabosti včasih nimajo racionalnega konca.
Vsem v Sloveniji bi koristilo, če bi domislili tezo o zgodovinski
singularnosti slovenskega NOB. Seveda ne bo nikoli dosegla onega
univerzalnega priznanja, ki ga je dosegla teza o singularnosti holokavsta.
Pa saj ji ne konkurira, saj je obratnega, zgodovinsko spodbudnega
značaja! Samo in ravno kot takšna, obratna, zgodovinsko spodbudna
za male, a človeško usodne skupnosti, ima njena singularnost svoj
pomen in s tem opozarjanje nanjo. Lahko jo vidimo kot enega izmed
premalo uvidenih in spoznanih dejavnikov, ki so pripomogli k zavrnitvi
nacizma oziroma fašizma v današnjem svetu. Gre za pričevanje o tem,
kako uspešna je ta zavrnitev mogla biti celo v singularnostno skrajnih
težavah, kakršne so premagali ljudje na Slovenskem.
Podobno namreč lahko rečemo tudi za pomen singularnostnega
ovrednotenja slovenskega NOB v današnjem času.
Slovenski NOB je takšen, kakršen je bil v času druge svetovne
vojne, pravcati unikum, ne le po stvarnem dogajanju, temveč je
njegova singularnost podana tudi v njegovem družbenopolitičnem
značaju. Ničesar iz njega ni potrebno – in tudi ni dopustno – izločati
ali prebarvati. Edino dopustno in potrebno je to, da bolje in globlje
spoznavamo to edinstveno in enkratno dogajanje, ponazarjamo svetu
njegovo singularnost. Široki svet bo pridobil, če jo bo opazil, saj so v
njej navzoči tudi njegovi problemi.
Pri tem naj iz zakladnice našega znanja navedem vsaj bistrovidno
osvetlitev problema Slovencev, ki ga podarja Taras Kermauner v
sklopu svoje monumentalne analize slovenske dramatike. V knjigi o
slovenskih narodnih junakih piše o Tugomerju Frana Levstika. Pisatelj
je postavil dogajanje Tugomerja med polabske Slovane, ki so jih
Nemci raznarodili, odstranili, pred tolikimi stoletji, četudi mu je šlo
25 BOREC 676–680
REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST