Kaj ni taK, KaKor da je uÅ¡el hudiÄu iz torbe?!«
Kaj ni taK, KaKor da je uÅ¡el hudiÄu iz torbe?!«
Kaj ni taK, KaKor da je uÅ¡el hudiÄu iz torbe?!«
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
28 ZGODOVINA ZA VSE<br />
<strong>je</strong> umrl najstarejši brat Janez, star šele štiriindvajset<br />
let. To ga zelo užalosti.<br />
V svo<strong>je</strong>m dvaindvajsetem letu si v začetku leta<br />
1797 nakupi bukev in začne študirati pri kapucinu<br />
patru Mansuetu v Celju. Ker zelo rad pomaga<br />
streči obolelim v samostanu, mu svetu<strong>je</strong>jo, naj<br />
gre za usmil<strong>je</strong>nega brata. In res Matej 16. julija<br />
piše usmil<strong>je</strong><strong>ni</strong>m bratom v Ljubljano. Že teden<br />
d<strong>ni</strong> kasne<strong>je</strong>, na <strong>da</strong>n pred svetim Jakobom, 24.<br />
julija, se po<strong>da</strong> naravnost v Ljubljano. Tu ga pobožne<br />
duše prijazno sprejmejo in g. Peterman ga<br />
vpiše v samostan. Matej se vesel ter poln novega<br />
upanja 29. julija, po skoraj treh letih, zopet s<strong>ni</strong>de<br />
z domačimi v Gameljnah. Tu se zadrži ves mesec<br />
avgust in doma tudi praznu<strong>je</strong> svoj triindvajseti<br />
rojst<strong>ni</strong> <strong>da</strong>n. Na Šmar<strong>ni</strong> gori se <strong>da</strong>n pred malim<br />
šmarnom, 7. septembra, poslovi od tamkajšn<strong>je</strong>ga<br />
kurata Ivana Svetlina, znancev in prijatel<strong>je</strong>v.<br />
Na poti domov ga rocenski baron Franc Jožef<br />
Schweiger pl. Lerchenfeld, ki <strong>je</strong> zvedel, <strong>da</strong> ka<strong>ni</strong><br />
mlade<strong>ni</strong>č postati usmil<strong>je</strong><strong>ni</strong> brat, zadrži na kosilu.<br />
Še istega dne se Matej odpravi nazaj v Cel<strong>je</strong> k<br />
mojstru Pergdoltu. Potem pa pride 3. oktobra<br />
1797 <strong>iz</strong> Ljubljane težko pričakovano dunajsko<br />
pismo, <strong>da</strong> <strong>je</strong> spre<strong>je</strong>t v samostan. Vesel<strong>je</strong> <strong>je</strong> ne<strong>iz</strong>merno.<br />
Prijatelji vabijo mladega usmil<strong>je</strong>nega<br />
brata na trgatve in praznovanja. Trte so obrane<br />
in 4. novembra se želi pri molitvi križevega pota<br />
posloviti od prijatel<strong>je</strong>v. To<strong>da</strong> mojster <strong>je</strong> ne<strong>iz</strong>prosen<br />
in hoče Mateja za vsako ceno obdržati.<br />
V noviciatu na Dunaju<br />
Bridki jok in prošn<strong>je</strong> so le omehčale trdosrčnega<br />
mojstra Pergdolta in Matej lahko 8. novembra<br />
1797 pritisne na mestno tablo v Celju svo<strong>je</strong> pisano<br />
slovo in gre v družbi pobož<strong>ni</strong>h na svoj novi poklic.<br />
V Maribor prispe 12. novembra in že čuti, <strong>da</strong><br />
se ga loteva bolezen. Ven<strong>da</strong>r vseeno pot na<strong>da</strong>lju<strong>je</strong><br />
peš proti Gradcu, k<strong>je</strong>r za dva tedna obleži za mrzlico.<br />
V bolez<strong>ni</strong> premišlju<strong>je</strong>, ali se <strong>je</strong> prav odločil,<br />
in hude skušnjave ga motijo. Vzdrži. Odpravi se<br />
<strong>da</strong>l<strong>je</strong>, preko Semeringa, in prispe na praz<strong>ni</strong>k Marijinega<br />
brezmadežnega spočetja, v petek, 8. decembra,<br />
na Dunaj. Že naslednji <strong>da</strong>n, 9. decembra,<br />
se mu <strong>iz</strong>pol<strong>ni</strong> goreča želja: pri patrih frančiška<strong>ni</strong>h<br />
opravi temeljito spoved in spre<strong>je</strong>t <strong>je</strong> v noviciat k<br />
usmil<strong>je</strong><strong>ni</strong>m bratom. S tem <strong>je</strong> določena n<strong>je</strong>gova na<strong>da</strong>ljnja<br />
živl<strong>je</strong>njska pot: duhovna in zdrav<strong>ni</strong>ška.<br />
Red usmil<strong>je</strong><strong>ni</strong>h bratov si <strong>je</strong> ob svoji ustanovitvi<br />
naložil lepo in požrtvovalno nalogo: strežbo bol<strong>ni</strong>kom<br />
ne glede na plačilo. Redov<strong>ni</strong>ki so se posvečali<br />
predvsem karitativnemu delu. Okoliščine<br />
v tem redu so torej take, <strong>da</strong> si brat<strong>je</strong> kar mimogrede<br />
in zaradi nu<strong>je</strong> pridobijo nekaj osnovnega<br />
zdravilskega znanja. Najbolj na<strong>da</strong>r<strong>je</strong><strong>ni</strong>m pa <strong>je</strong><br />
vodstvo teh samostanskih bol<strong>ni</strong>š<strong>ni</strong>c omogočilo<br />
tudi študij medicine. Že prvi teden Mateja neke<br />
noči tako močno strese mrzlica, <strong>da</strong> pade s postel<strong>je</strong>.<br />
Vznemir<strong>je</strong>n<strong>je</strong> zadnjih d<strong>ni</strong> in popotne bridkosti<br />
ga za mesec in teden d<strong>ni</strong> položijo v posteljo.<br />
V bolez<strong>ni</strong> se mu meša, ven<strong>da</strong>r o tem molči, saj<br />
se boji, <strong>da</strong> ga privežejo v posteljo. Ko ozdravi,<br />
se zavzeto oprime učenja in dela. Dne 25. ju<strong>ni</strong>ja<br />
1798 gre prvič na bero in sramežljivo nosi žakelj<br />
čez rame. V umobol<strong>ni</strong>ci pomaga streči bol<strong>ni</strong>kom<br />
in kmalu se mu pripeti nepri<strong>je</strong>tnost. Norci<br />
v blaz<strong>ni</strong>ci neprestano godrnjajo nad n<strong>je</strong>govo počasnostjo<br />
pri strežbi. Eden njih, neki Zorič, ga 27.<br />
julija na vrtu napade in zabode. Matej ob tem dogodku<br />
zapiše: »Le Bog me <strong>je</strong> obvaroval«. Vse to,<br />
povrhu vsega pa še nepresta<strong>ni</strong> hudi glavoboli, <strong>je</strong><br />
botrovalo, <strong>da</strong> ga obide skušnjava, <strong>da</strong> bi zapustil<br />
samostan. Ven<strong>da</strong>r Matej ponovno vztraja. Na godov<strong>ni</strong><br />
<strong>da</strong>n svetega Pavla, prvega puščav<strong>ni</strong>ka, 10.<br />
januarja 1799, si nadene samostansko ime Favst.<br />
4. februarja začne službovati in že 20. februarja<br />
želi postati prezbiter, ven<strong>da</strong>r <strong>je</strong> na n<strong>je</strong>govo žalost<br />
preveč zadržkov.<br />
Po tem štiri leta in pol vestno opravlja razne<br />
<strong>ni</strong>ž<strong>je</strong> posle. V Dunajskem Novem mestu od 14.<br />
ju<strong>ni</strong>ja 1799 po<strong>ni</strong>žno hodi po desetdnev<strong>ni</strong> beri.<br />
26. julija <strong>je</strong> pri umirajočem bol<strong>ni</strong>ku, a nato tudi<br />
sam dva d<strong>ni</strong> boleha. Od pepel<strong>ni</strong>ce, 26. februarja<br />
1800, <strong>je</strong> v Gradcu, k<strong>je</strong>r se uči »<strong>iz</strong>dirati zobe in<br />
ljudem kri pušat«. 17 Nato pa 16. marca ponovno<br />
zboli, tokrat – kot sam me<strong>ni</strong> – na smrt. Ven<strong>da</strong>r ne<br />
obupa in si sam pripravi zdravila, ki ga ozdravijo.<br />
V bolez<strong>ni</strong> mu streže sam oče gvardijan in ko<br />
okreva, dobi dopust in gre domov. Po dolgi odsotnosti<br />
od doma se zelo razveseli Šmarne gore,<br />
k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> 22. maja na romanju v družbi marijancev,<br />
ki so se mu pridružili že v Celju na poti domov.<br />
Mislil <strong>je</strong>, <strong>da</strong> bo tu prvič pridigal, »ali skušnjava<br />
pridigovati <strong>je</strong> bila v Celji ostala«. S težkim srcem<br />
se mora kmalu posloviti od domačih. Ves otožen<br />
se vrača nazaj preko Celja do Gradca, kamor<br />
srečno prispe 4. ju<strong>ni</strong>ja. Tokrat dobi na poti gar<strong>je</strong>.<br />
Kopl<strong>je</strong> se v Muri sedemindvajset d<strong>ni</strong> in še devet<br />
d<strong>ni</strong> v strojarskih jamah, a še <strong>ni</strong> bil lepo čist.<br />
Na béri po Kranjskem<br />
Avgusta 1800 dospe Favst v samostan usmil<strong>je</strong><strong>ni</strong>h<br />
bratov na Ajdovšči<strong>ni</strong> v Ljublja<strong>ni</strong>, k<strong>je</strong>r ostane<br />
17<br />
Slovenec, št. 63.<br />
VSE ZA ZGODOVINO
Change language