Kaj ni taK, KaKor da je uÅ¡el hudiÄu iz torbe?!«
Kaj ni taK, KaKor da je uÅ¡el hudiÄu iz torbe?!«
Kaj ni taK, KaKor da je uÅ¡el hudiÄu iz torbe?!«
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
ZGODOVINA ZA VSE 27<br />
Ko <strong>je</strong> Matej star enajst let, se zanj zavzame novi<br />
šmarski kaplan, kapucin pater Frančišek Um<strong>ni</strong>k,<br />
in ga nauči kranjski pisati. Tako začne pri dvanajstih<br />
letih resno razmišljati o šolanju, ampak<br />
revežu in siromaku to <strong>ni</strong> mogoče.<br />
Rokodelski uk v Ljublja<strong>ni</strong><br />
Dobrih 12 let <strong>je</strong> Mateju, ko mora zapustiti dom.<br />
Slovo <strong>je</strong> težko, ker dosihdob še <strong>ni</strong>koli <strong>ni</strong> šel od<br />
doma. Po ubož<strong>ni</strong> mladosti in zaradi bolez<strong>ni</strong><br />
– zlasti ga <strong>je</strong> mučila božjast – rev<strong>ni</strong>m staršem <strong>ni</strong><br />
ostalo drugega, kot <strong>da</strong> <strong>da</strong>jo fanta v kak rokodelski<br />
uk. 28. januarja 1789 ga <strong>je</strong> oče odpeljal v Ljubljano<br />
k mojstru pozamenterju Andreju Travnu,<br />
<strong>da</strong> bi se tam naučil <strong>iz</strong>delovanja vrvic, obrobkov<br />
in obšivkov.<br />
Mojster ga lepo sprejme, fant <strong>je</strong> pri n<strong>je</strong>m zadovol<strong>je</strong>n,<br />
saj zavzeto opazu<strong>je</strong> delo in se hitro uči.<br />
Zelo pa mu <strong>je</strong> dolgčas po domu. Mojster to opazi<br />
in ga na veliko soboto 11. aprila napoti domov,<br />
<strong>da</strong> obišče starše, brata Janeza in Ožbolta ter sestro<br />
Mag<strong>da</strong>leno. Na poti domov se mu pridruži<br />
neznan starec. Ko v Tacnu z brodom prečkata<br />
Savo, pokaže na Šmarno goro in Mateju modro<br />
priporoči, naj v živl<strong>je</strong>nju časti Marijo. To naredi<br />
na mladega fantiča mogočen vtis in odloči se,<br />
<strong>da</strong> bo brumno živel in, če bo le mogel, pogosto<br />
obiskoval Mater Božjo na Gori. Ko se vrne v Ljubljano,<br />
zaupa svojo dogodivščino tudi svo<strong>je</strong>mu<br />
spoved<strong>ni</strong>ku, frančiškanu patru Jor<strong>da</strong>nu.<br />
Poleti 1789 začno po Ljublja<strong>ni</strong> krožiti novice<br />
o političnem preobratu na Francoskem, kar 4.<br />
avgusta potrdi tudi poročilo v listu Laibacher Zeitung.<br />
Bližajo se nemir<strong>ni</strong> časi in Slovenci bodo<br />
dobrih sedem let kasne<strong>je</strong> Francoze prvič občutili<br />
tudi na last<strong>ni</strong> koži. Pa še vojne s Turki <strong>ni</strong>so bile<br />
končane. Namreč, šele 12. oktobra 1790 cesarska<br />
vojska premaga Turke in zavzame Beograd. Tiste<br />
d<strong>ni</strong> zazvo<strong>ni</strong>jo zvonovi v vseh ljubljanskih cerkvah<br />
in med tridnev<strong>ni</strong>m slav<strong>je</strong>m <strong>je</strong> Matej ves čas<br />
v zvo<strong>ni</strong>ku frančiškanske cerkve, k<strong>je</strong>r neumorno<br />
pritrkava. Spet ima smolo, saj ga <strong>je</strong> veliki zvon<br />
zaradi nepazljivosti skoraj ubil.<br />
Leto 1791 prinese fantu nemalo sitnosti. 3.<br />
ju<strong>ni</strong>ja nenadejano umre mojster Traven. Starejši<br />
pomoč<strong>ni</strong>ki za<strong>ni</strong>ču<strong>je</strong>jo fantiča, začnejo ga <strong>da</strong>n<br />
za dnem pretepati in tudi drugače mučiti; štirinajstletnega<br />
nategnejo čez valjar in pretepejo z<br />
volovsko žilo. To strašno trinoštvo mu povrne<br />
hude glavobole in Matej zboli. Deset d<strong>ni</strong> celo<br />
leži v bol<strong>ni</strong>š<strong>ni</strong>ci pri usmil<strong>je</strong><strong>ni</strong>h bratih v Ljublja<strong>ni</strong>.<br />
Tu z velikim za<strong>ni</strong>man<strong>je</strong>m opazu<strong>je</strong> njihovo delo<br />
in mor<strong>da</strong> <strong>je</strong> bilo prav teh deset d<strong>ni</strong> odločil<strong>ni</strong>h za<br />
n<strong>je</strong>govo na<strong>da</strong>ljn<strong>je</strong> živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>. Pobožno živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> ga<br />
<strong>je</strong> tako prevzelo, <strong>da</strong> se pri kapuci<strong>ni</strong>h spokori in<br />
se poglobi v duhovnem premišl<strong>je</strong>vanju. Sedemnajstletnega<br />
kliče notranji klic v božjo službo.<br />
Leto in pol hodi ob praz<strong>ni</strong>kih v glavno šolo h<br />
katehetu Jožefu Balantu. 15 Ko ga ta v nemškem<br />
<strong>je</strong>ziku pohvali za dobro znan<strong>je</strong> krščanskega nauka,<br />
se odloči, <strong>da</strong> se bo začel sam učiti tega <strong>je</strong>zika.<br />
Matej se od 28. aprila 1794 dober mesec poduču<strong>je</strong><br />
po pravilih za <strong>iz</strong>praševan<strong>je</strong> pri cehmoštru<br />
Grillu, 16 tako <strong>da</strong> pri osemnajstih uspešno opravi<br />
rokodelski <strong>iz</strong>pit in sprejme častno spričevalo o<br />
pridnosti in vednosti. Že 16. ju<strong>ni</strong>ja dobi službo<br />
pri znanem mojstru Filsmoserju. Na nevoščljivo<br />
prigovarjan<strong>je</strong> n<strong>je</strong>govih nek<strong>da</strong>njih sodelavcev<br />
novo službo že po slabem mesecu opusti. Po<br />
petih letih in pol, ki jih <strong>je</strong> vzdržal v va<strong>je</strong><strong>ni</strong>štvu,<br />
vzame 12. julija 1794 slovo od Ljubljane. Ko gre<br />
kot <strong>iz</strong>učen rokodelec mimo bol<strong>ni</strong>ce usmil<strong>je</strong><strong>ni</strong>h<br />
bratov na Ajdovšči<strong>ni</strong>, prav gotovo <strong>ni</strong>ti ne pomisli,<br />
<strong>da</strong> se bo sem nekoč še vr<strong>ni</strong>l.<br />
Pomoč<strong>ni</strong>ška služba v Celju<br />
Matej se odloči, <strong>da</strong> se bo zaposlil kot pozamenterski<br />
pomoč<strong>ni</strong>k v Celju. 13. julija 1794 se poslovi<br />
od domačih in oče ga pospremi do Trojan. Od<br />
tam naprej potu<strong>je</strong> sam še štiri d<strong>ni</strong> in 19. julija<br />
prispe v Cel<strong>je</strong>. Takoj prvi <strong>da</strong>n se javi mojstru<br />
Pergdoltu, k<strong>je</strong>r naslednja tri leta in pol služi v<br />
stroki, ki <strong>je</strong> <strong>ni</strong>kakor ne more vzljubiti. Kljub temu<br />
si zase vestno piše knjižico o umet<strong>ni</strong>jah svo<strong>je</strong>ga<br />
poklica. Ves čas premišlja, kako bi preusmeril<br />
tok svo<strong>je</strong>ga živl<strong>je</strong>nja drugam. Sanjari o <strong>da</strong>lj<strong>ni</strong>h<br />
potovanjih in vojaškem poklicu. Jese<strong>ni</strong> leta 1795<br />
se v okolici Celja udeleži vinske trgatve, ki mu<br />
ostane v pri<strong>je</strong>tnem spominu. Septembra istega<br />
leta gre tudi na ples v gle<strong>da</strong>lišče, ven<strong>da</strong>r mu <strong>ni</strong><br />
bilo všeč in <strong>je</strong> razočaran. Iz radovednosti si kupi<br />
sveto pismo nove zaveze in molitve<strong>ni</strong>k. Nezadovol<strong>je</strong>n<br />
sam s seboj in ves zbegan se dvajset let<br />
star odpravi h kapucinom k spovedi in na prvo<br />
postno nedeljo, 14. februarja 1796, tam moli tudi<br />
križev pot. Že naslednji teden se dogovarja za<br />
spre<strong>je</strong>m v kapucinski samostan. Na predvečer<br />
martinovega, 10. novembra, naslovi prošnjo tudi<br />
na frančiškanski samostan v Ljublja<strong>ni</strong>. A povsod<br />
ga odklanjajo, sklicujoč se na cesarsko postavo.<br />
Medtem <strong>iz</strong>ve od doma žalostno novico: 2. julija<br />
15<br />
Jožef Balant (1763–1834) <strong>je</strong> bil nadzor<strong>ni</strong>k šol na Kranjskem,<br />
rektor U<strong>ni</strong>verze v Ljublja<strong>ni</strong> v času Ilirskih provinc,<br />
goriški nadškof in ilirski metropolit.<br />
16<br />
Slovenec, št. 62.<br />
VSE ZA ZGODOVINO
Change language