v zdravstveni oskrbi - zbornica-zveza

se bosta pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo in pri bolnikih po ortopedskih operacijah, in sicer
kot preventiva trombemboličnih zapletov. Njuna prednost je predvsem v tem, da ne bodo
potrebne tako pogoste kontrole, kar bo za bolnike manj obremenjujoče. Ti dve zdravili sta:
• Pradaxa (dabigatran eteksilat) in
• Xarelto (rivaroksaban) (Tratar, 2009b).
SKLEP
AKZ mora biti vodeno skrbno, predvsem pa varno in učinkovito. Zato je naloga MS v AKambulanti,
da dobro pozna indikacije, patofiziologijo bolezni, trajanje AKZ, možne zaplete
in da ve, katera ostala zdravila bolnik jemlje. Bolniku (in tudi svojcem) moramo na njemu razumljiv
način razložiti, zakaj to zdravljenje potrebuje, način jemanja zdravila, kaj vse lahko
vpliva na AKZ in kako ravnati v primeru zapletov. Bolniku mora MS nuditi vse potrebne informacije
o AKZ. Velikokrat pa mora nuditi tudi moralno oporo, kajti AKZ je za bolnike naporno
in obremenjujoče.
LITERATURA
1. Mavri A. Navodila bolniku za antikoagulacijsko zdravljenje. Ljubljana, 2008- NI CITIRANA V TEKSTU.
2. Mavri A, Vene N, ur. Smernice za vodenje antikoagulacijskega zdravljenja, Ljubljana: Slovensko zdravniško
društvo, 2009; med tekstom potrebno citirati Mavri in Vene, 2009.
3. Tratar G. Umetne srčne zaklopke. V: Mavri A, Vene N, ur. Smernice za vodenje antikoagulacijskega zdravljenja.
Ljubljana: Slovensko zdravniško društvo, 2009a.
4. Tratar G. Nova antikoagulacijska zdravila. V: Kozak M, Blinc A, ur. Obravnava bolnikov z žilnimi boleznimi.
Ljubljana . Slovensko zdravniško društvo, 2009b.
5. Vene N. Atrijska fibrilacija in undulacija. V: Mavri A, Vene N, ur. Smernice za vodenje antikoagulacijskega
zdravljenja. Ljubljana. Slovensko zdravniško društvo, 2009.
6. Vižintin Cuderman. Venski trombembolizmi. V: Mavri A, Vene N. ur. Smernice za vodenje antikoagulacijskega
zdravljenja. Ljubljana. Slovensko zdravniško društvo, 2009.
85