v zdravstveni oskrbi - zbornica-zveza

gioloških ambulantah. Bolnik že na dan sprejema spozna izvajalce invazivnega posega (tim),
tako da jim lahko zastavi morebitna vprašanja, po posegu pa tim interventne radiologije od
bolnika pridobi takojšnjo povratno informacijo o njegovem počutju, ki prdstavlja subjektivno
oceno bolnikovega stanja. Takšne informacije so za uspeh nadaljnjega zdravljenja nepogrešljive.
Izvajanje tovrstnega invazivnega posega pa od MS poleg usposobljenosti za ugotavljanje
potreb bolnika po zdravstveni negi, urejanje potrebne dokumentacije in poznavanje
pogojev asepse (poseg zahteva strogo aseptične pogoje) zahteva še znanje anatomije (predvsem
žilne), ročne spretnosti in, nenazadnje, tudi znanje s področja preprečevanja dejavnikov
tveganja za nastanek periferne arterijske bolezni (PAB). MS namreč dan po posegu pri
bolniku opravi meritve gleženjskih perfuzijskih tlakov ter poda pisna in ustna navodila o izvajanju
intervalnega mišičnega treninga. MS z individualnimi pogovori, ki jih prilagodi posameznikovi
dojemljivosti, izvede zdravstveno vzgojo (ZV).
Ateroskleroza
Ateroskleroza je bolezen arterij, ki se prične že zgodaj v otroštvu, njene klinične posledice
pa se pojavijo običajno šele po več desetletjih. V procesu ateroskleroze se na notranji steni
arterij začno odlagati krvne maščobe (holesterol) in sčasoma nastane aterosklerotična leha
(plak), v katero se odlaga tudi kalcij (Poredoš, 2010). Krvni strdek, ki lahko deloma ali popolnoma
zapre notranjost arterije, sestavljajo trombociti, fibrin, levkociti in eritrociti. V arterijah
se največkrat pojavlja beli ali separacijski trombus (Jerše, 1970).
Periferna arterijska bolezen
Periferna arterijska okluzivna bolezen (PAOB) je pogosta pojavna oblika arteroskleroze, ki
prizadene 6,9 % prebivalstva v starosti med 45 in 75 let. Je ena najpogostejših arterijskih zapor.
V hudih primerih privede do gangrene prizadetega uda (Žuran, 2003). Kadar gre za kritično
ishemijo z ishemično bolečino med mirovanjem, devitalizacijo tkiva ali kadar je klavdikacijska
razdalja omejujoče kratka, so pri bolniku s PAB indicirani revaskularizacijski posegi – arteriografije
(Blinc in sod., 2004; Poredoš, 1997). Do kritične ishemije uda pride pri 500–1000 bolnikih
na milijon prebivalcev letno. Večino bolnikov z napredovalo PAOB je z različnim
zdravljenjem mogoče rešiti pred amputacijo (Blinc, 1999). Arteriografija je poseg, pri katerem
zdravnik z drobno votlo iglo (Seldingerjeva igla) vstopi v dimeljsko arterijo, skozi njo v žilo
spusti kontrastno sredstvo ter tako poslika arterije nog (Ažbe in Boc, 2008). Z arteriografijo
se pokažejo morebitne anatomske nepravilnosti, zožitve, razvitost kolateralnega ožilja ipd. S
slikanjem tako dobimo informacijo o stopnji arterosklerotičnega procesa, postavimo morfološko
diagnozo sprememb na žilju in ocenimo njihovo hemodinamsko pomembnost. Glede
na to, ali je punkcija retro- ali anterogradna, se zdravnik že v isti seji odloča za razreševanje
zožitev ali zapor s perkutano transluminalno angioplastiko (PTA) (Poredoš, 2007; Šurlan, 1997).
Timska obravnava bolnika s periferno arterijsko boleznijo
Glavno vlogo pri zdravljenju PAB z invazivnimi metodami ima zdravnik, uspeh zdravljenja
pa je zagotovo odvisen od celotnega zdravstvenega tima. Za uspešno in učinkovito delovanje
tima je pomembno usklajeno delovanje vseh njegovih članov, njihova motiviranost in
70