v zdravstveni oskrbi - zbornica-zveza

ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA PRED IN MED
ANGIOGRAFIJO IN PO NJEJ
Ljubica Bavec dipl. m. s., Blaž Korbun, dipl. ing. rad.
Klinični oddelek za žilne bolezni, Interna klinika,
Univerzitetni klinični center Ljubljana
IZVLEČEK
Ene izmed najpogostejših bolezni sodobnega sveta so bolezni arterij. O periferni arterijski
bolezni govorimo, kadar je prizadeto arterijsko ožilje nog. Večkrat so bolnikove težave tako
hude, da je smiselno izvesti invazivni revaskularizacijski poseg – angiografijo. Pomembno
vlogo pred in med izvedbo tega invazivnega posega ter po njej ima poleg zdravnika in radiološkega
inženirja tudi medicinska sestra. Medicinska sestra poskrbi za psihično in fizično
pripravo bolnika ter ga spremlja v enoto interventne radiologije. Bolnika preda medicinski
sestri – inštrumentarki, ta bolnika pripravi na poseg, ter med posegom aktivno sodeluje z
zdravnikom in radiološkim inženirjem. Nenehno opazuje bolnikove vitalne funkcije in skrbi
za njegovo splošno počutje. Delo pri bolniku se za medicinsko sestro nadaljuje tudi po posegu,
saj ga nadzoruje tudi na oddelku. Ugotavlja njegove potrebe po zdravstveni negi in te
tudi izvaja. Medicinska sestra poleg tega izvaja še zdravstveno vzgojo bolnika, ki je ključnega
pomena za uspešno opravljen poseg na perifernih arterijah.
Ključne besede: zdravstvena nega, bolnik, angiografija, medicinska sestra, periferna arterijska
bolezen
UVOD
V radiološki enoti Kliničnega oddelka za žilne bolezni (KOŽB) se vsak dan srečujemo z bolniki,
ki jim bolezni perifernih arterij zmanjšujejo kakovost življenja. Pri hudih oblikah bolezni,
kot je kritična ishemija z bolečino v mirovanju, klavdikacijska razdalja pa meri manj kot 200
metrov, je smiselno izvesti interventni poseg. Angiografija je lahko diagnostična ali terapevtska
(Blinc in sod., 2004; Poredoš, 2010). V timu interventne radiologije sodelujejo zdravnik,
inženir radiologije in medicinska sestra (MS). Bolnik mora biti na invazivni poseg ustrezno
pripravljen, pri tem pa veliko vlogo odigra ravno MS. Poleg fizične priprave je pomembna
tudi psihična. MS je vedno ob bolniku, od trenutka sprejema v bolnišnico do izvedbe posega,
po posegu (pogoste meritve vitalnih funkcij, skrb za bolnikovo prehranjevanje in pitje, odvajanje
in izločanje, gibanje in osebno higieno) in vse do odpusta v domačo oskrbo. Bolnik
je na KOŽB obravnavan od začetka do zaključka zdravljenja. Nadaljnje vodenje sledi še v an-
69