v zdravstveni oskrbi - zbornica-zveza

postaneta bolj simetrična, pri najhujših žilnih spazmih pa praktično izgine arterijski pretok
in namesto pulzne krivulje beležimo ravno črto (Videčnik, 1993).
Tlak palca in pletizmografija palcev nog
Merjenje gleženjskega tlaka odpove pri nestisljivosti golenskih arterij, ki nastane zaradi
generalizirane ateroskleroze ali mediokalcinoze, ki je pogosta pri sladkornih bolnikih. Pri
vrednosti gleženjskega indeksa nad 1,4 izmerimo pletizmografsko merjenje perfuzijskega
tlaka na palcih obeh nog. Mediokalcinoza ne sega v arterije prstov. Na palec pritrdimo fotocelico
pletizmografa in posnamemo pletizmografsko pulzno krivuljo brez zažema. Nato namestimo
manšeto za zažem, ki je povezana z manometrom, jo napihnemo preko vidne
pulzne krivulje in počasi spuščamo zrak. Ko se pulzna krivulja na pletizmografskem papirju
zopet pojavi, odčitamo vrednost na manometru. Periferna arterijska bolezen je prisotna,
kadar je razmerje med sistoličnem tlakom na palcu in sistoličnim tlakom na nadlakti manj
kot 0,7 (Blinc in Čuk, 2008). Preiskava ni možna pri bolnikih, ki imajo na tej lokaciji ranice, deformacije
palca ali močno zadebeljeno kožo.
Oksimetrija
Skozikožna (transkutana) oksimetrija sodi med preiskave mikrocirkulacije, uporabljamo
pa jo predvsem pri diagnostiki kritične ishemije uda ob izraženi mediokalcinozi golenskih
arterij z lažno visokim gleženjskim indeksom nad 1,4. Uporabna je tudi, kadar želimo določati
raven amputacije in predvideti izid celjenja ran. S skozikožno oksimetrijo določamo parcialni
tlak kisika v koži in podkožju. Meritev temelji na predvidevanju, da koža z ogrevanjem postane
prepustna za kisik do te mere, da je delni tlak na površini telesa pod merilno elektrodo
soodvisen od delnega tlaka kisika v kožnih kapilarah (Poredoš in Likar, 1996). Običajno uporabljamo
dve merilni elektrodi (lahko tudi več), ki ju ogrejemo na 45 °C, pritrdimo na kožo
narta in zunanjo stran goleni, približno 10 cm pod kolenom, ter merimo 15–20 min. Elektrodo
pričvrstimo na kožo tako, da onemogočimo dostop zunanjega zraka pod njo (Košir, 1999).
Med meritvijo bolnik običajno leži. Normalne vrednosti oksimetrije so nad 50 mm, dobro
celjenje ran pričakujemo pri vrednostih nad 40 mm, slabo celjenje pa pri vrednostih pod 20
mm. Preiskavo motijo vnetni procesi v bližini rane, prizadetost nutritivnega obtoka zaradi
periferne arterijske bolezni, takrat je delni tlak kisika povečan, znižan pa je ob prisotnosti
oteklin (Blinc in Čuk, 2008), vrednost oksimetrije pod 10 mm, označuje kritično ishemijo.
Tehnično je preiskavo težje izvajati pri nemirnih bolnikih in kadar bolnik občuti hudo bolečino,
ki je pogosta spremljevalka bolnikov s kritično ishemijo nog. Dobro je, da bolniki predhodno
prejmejo predpisana protibolečinska zdravila.
RAZPRAVA
Medicinske sestre v specialistični angiološki ambulanti delujejo kot članice strokovnega
tima in kot samostojne izvajalke neinvazivnih angioloških preiskav. Pristojnosti in odgovornosti
so med člani tima (zdravnik, medicinska sestra in zdravstveni administrator) jasno opre-
65