v zdravstveni oskrbi - zbornica-zveza

v prvi in peti minuti po obremenitvi. Padec perfuzijskih tlakov v prvi minuti po hoji na traku
za polovico nam pove, da je prisotna arterijska bolezen. Pomembni so razdalja, ki jo bolnik
prehodi, lokalizacija in način širjenja bolečine v nogo, prav tako pa zabeležimo tudi morebitne
druge bolnikove težave, ki se pojavijo med obremenitvijo s hojo in po njej.
Dopplerska preiskava zgornjih okončin
Kadar obstaja sum za moteno prekrvitev v vratnih arterijah ali podključniških arterijah,
merimo dopplerske signale nad arterijami zgornjih okončin. Princip meritev je podoben kot
na nogah, le da ustrezne manšete namestimo na sredino desne in leve nadlakti in podlakti.
Z UZ-sondo merimo perfuzijske tlake nad arterijo radialis in arterijo brachialis obeh rok. Ugotavljamo
razlike med pritiski desne in leve roke, ki naj ne bi presegale 30 mmHg.
Pletizmografija
Pletizmografija je preiskava, ki ugotavlja stanje mikrocirkulacije. Beleži spremembe volumna
krvi, ki jih povzroči utripajoč tok krvi, in je sinhrona s srčnim utripom. Grafični zapis, ki
ga dobimo, je pulzna krivulja (Janša–Trontelj, 1999). Od pletizmografskih metod se je v diagnostiki
motenj arterijske prekrvitve najbolj uveljavila akralna pletizmografija. V akralni pletizmografiji,
pri kateri receptor postavimo na jagodice prstov rok ali palcev nog, ki jih
preiskujemo, se največ uporablja fotoelektrična pletizmografija, pri kateri pošiljamo infrardečo
svetlobo v kožo in podkožje. Fotocelica v receptorju registrira in meri količino odbite svetlobe.
Ta je v obratnem sorazmerju s porastom in količino krvi v merjenem predelu. Na ta način aparat
beleži krivuljo, ki posnema pulzno krivuljo. Normalna pulzna krivulja, ki jo dobimo na jagodicah
prstov, ima strm ascendentni krak, zašiljen vrh ter nekoliko položnejši descendentni
krak z dikrotnim zobcem, ki je običajno približno na sredini descendentnega kraka. Distalno
od arterijske zapore najdemo značilno spremenjeno krivuljo: spremeni se oblika, zniža se amplituda
in izgine dikrotni val. Omenjena metoda je pomembna tudi v diagnostiki akrosindromov
(Raynauldov sindrom, Buergerjeva bolezen, druga revmatološka avtoimuna obolenja).
Pri sumu na Raynauldov sindrom najprej posnamemo pulzne krivulje na vseh prstih pri sobni
temperaturi in nato še po provokacijskem testu s hladno vodo (Videčnik, 1993).
Pletizmografija s hladno kopeljo
S hlajenjem rok želimo dokazati žilni vzrok bolnikovih kliničnih težav (hladni, mrzli prsti
rok in nog, bolečina v prstih, spremenjena barva kože). Preiskavo izvajamo samo na prstih
rok, bolnik je v sedečem položaju. Najprej posnamemo posamezne krivulje prstov desne in
leve roke na sobni temperaturi. Bolnik potopi najprej eno roko do komolca v ohlajeno vodo
(10 °C) za deset minut, nato posnamemo krivulje na vsakem prstu posebej, enako ohladimo
in snemamo prste leve roke (Videčnik, 1993).
Če gre za Raynauldov sindrom, dobimo značilne spremembe v amplitudi in obliki krivulje.
Dikrotni val se pomakne proti vrhu, pri hujših spazmih se znižajo amplitude krivulj, kraka
64