v zdravstveni oskrbi - zbornica-zveza

vanje osebne higiene in urejenosti, prehranjevanje in pitje ter izločanje. Slabše gibanje in
motena prekrvitev privedeta do možnih poškodb kože na stopalih in do razvoja preležanin.
Pogosto se sočasno poslabšajo tudi morebitne pridružene bolezni. Zaradi neprekinjenega
jemanja analgetikov pride do težav s prebavili, moteni so miselni procesi, psihično počutje
in duševno zdravje, oslabljeni so socialni stiki. Bolnikom v najhujših oblikah bolezni grozi
amputacija prizadete okončine in posledična invalidnost.
Vse našteto narekuje zdravstvenim delavcem na vseh ravneh skrbno zdravstveno obravnavo
bolnikov. V učinkovita prizadevanja za preprečevanje in zmanjšanje obolevnosti se vključujejo
tudi medicinske sestre (MS) kot nosilke dejavnosti zdravstvene nege. V ambulantni
dejavnosti Kliničnega oddelka za žilne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana
MS izvajamo neinvazivne angiološke preiskave že dobrih 25 let. Statistični podatki kažejo, da
opravimo približno 70–80 % celotne diagnostike arterijskega žilja. Prav tako želimo bolnike
obravnavati celostno, ob preiskavah izvajamo načrtovano zdravstveno vzgojo glede na bolnikove
težave in vse to tudi dokumentiramo. Med neinvazivne angiološke preiskave štejemo:
- dopplersko preiskavo perifernih arterij (roke, noge);
- obremenilna dopplerska preiskava s testom hoje;
- pletizmografijo palcev nog in palčni tlak palcev nog;
- pletizmografijo prstov rok s hladno kopeljo in
- skožikožno (transkutano) oksimetrijo.
Ultrazvočno preiskavo perifernih arterij (vratne arterije, trebušne arterije, periferne arterije rok
in nog), t. i. duplex, izvajajo zdravniki. Z omenjenimi preiskavami prikazujemo hitrost pretoka krvi
v žilah in morfologijo žil. Med neinvazivne preiskave sodita tudi kapilaroskopija (endoskopska
preiskava tkiv ob nohtih) in dopplerska laserska preiskava, ki pa pri nas ni v praktični uporabi.
Dopplerska preiskava perifernih arterij
Dopplerska preiskava perifernih arterij je merjenje perfuzijskih tlakov nad perifernimi arterijami
z Dopplerjevim detektorjem. Preiskava predstavlja osnovno neinvazivno metodo v
angiologiji. Ultrazvočni detektor zaznava Dopplerjev efekt, poznan v fiziki. Ultrazvok, valovanje
z nizko valovno dolžino in visoko frekvenco (več milijonov nihajev v sekundi), pošiljamo
v tkivo s sondo, ki jo postavimo nad določeno arterijo. Del ultrazvočnega valovanja se odbija
od gibajočih se krvničk in se vrača v sondo. Kadar kri teče proti sondi, ima odbito ultrazvočno
valovanje zaradi Dopplerjevega efekta nekoliko višjo frekvenco od oddanega valovanja, kadar
pa kri teče proč od sonde, je frekvenca odbitega ultrazvočnega valovanja nekoliko nižja od
oddanega. Razliko med oddano in prejeto frekvenco valovanja aparat pretvori v zvočni signal.
Zvok, ki ga slišimo, je odvisen od hitrosti toka krvi v žili pod sondo ultrazvočnega detektorja.
Boljši aparati lahko zabeležijo tudi krivuljo hitrosti pretoka krvi (Blinc in Čuk, 2008).
Postopek merjenja perfuzijskih tlakov z ultrazvočnim Dopplerjevim detektorjem je podoben
merjenju sistoličnega krvnega tlaka z živosrebrebrovim manometrom in slušalko, le da
je Dopplerjeva sonda veliko občutljivejši detektor od slušalk. Omogoča nam tudi merjenje
zelo nizkih tlakov, npr. 20–30 mmHg, ko arterijskih pulzacij ne otipamo (Poredoš, 1993).
Za preiskavo potrebujemo ultrazvočni detektor, kontaktno »ultrazvočno« kremo, manometer
in manšete, prirejene za merjenje tlakov na gležnju, mečih in stegnu. Preiskavo izvajamo
leže, predhodno naj bolnik počiva vsaj 10 minut. Najprej namestimo manšeto na
nadlaket in jo napihnemo nad sistolično vrednosti tlaka. Počasi izpuščamo zrak in z ultrazvočno
sondo izmerimo tlak distalno od manšete, to je nad arterijo brachialis ali arterijo ra-
62