v zdravstveni oskrbi - zbornica-zveza

Izvedba perkutanega revaskularizacijskega posega in možni zapleti
Vsem znotrajžilnim posegom sta skupna vstop v žilni sistem in ponovna vzpostavitev primernega
arterijskega pretoka. V klinični praksi se najpogosteje odločamo za transfemoralni
pristop, pri katerem punktiramo skupno stegensko (femoralno) arterijo v višini glavice stegnenice.
Pristop je lahko retrograden, tj. v smeri zunanje medenične arterije, ali anterograden,
tj. v smeri povrhnje stegenske arterije. Retrograden pristop omogoča posege na
medeničnih arterijah, aorti, koronarnih, ledvičnih, trebušnih in vratnih arterijah. Pri anterogradnem
pristopu lahko izvajamo posege na stegenskih in golenskih arterijah ter kolenski
arteriji. Po vzpostavitvi žilnega pristopa naredimo diagnostično arteriografijo, s katero si natančno
prikažemo arterijsko okvaro. V večini simptomatskih primerov najdemo pomembno
zožitev ali zaporo arterije. Tako lezijo preidemo z žico in jo razširimo z balonskim katetrom.
Če izid ni zadovoljiv, lahko vstavimo žilno opornico (stent) (3).
Najpogostejši zapleti perkutanega revaskularizacijskega zdravljenja so zapleti na vbodnem
mestu (do 4 %), kot so hematomi, psevdoanevrizme in fistule AV. Zapleta na mestu širjenja
žile sta tromboza in ruptura žile (do 3 %). Med ostalimi zapleti sta pomembni distalna embolizacija
in ledvična odpoved zaradi vbrizganega kontrasta (2).
Periferna arterijska bolezen in ateroskleroza
Periferna arterijska bolezen (PAB) je kronična motnja arterijske prekrvitve udov, ki jo v
veliki večini primerov povzroča ateroskleroza (4). Najpogosteje prizadene spodnje ude, kjer
lahko poteka asimptomatsko, ali pa se kaže z značilno bolečino med hojo, imenovano intermitentna
klavdikacija. Razdaljo, ki jo bolnik prehodi pred nastopom bolečine, imenujemo
klavdikacijska razdalja. Močno napredovala oblika bolezni – kritična ishemija uda – se kaže
z bolečino v mirovanju, lahko tudi z odmiranjem tkiva. PAB največkrat napreduje počasi,
lahko pa poteka akutno in nastane kot posledica arterijske tromboze ali embolije (5). Na
zgornjih okončinah je PAB manj pogosta, največkrat poteka asimptomatsko ali pa se kaže z
mišičnimi bolečinami in izgubo moči med obremenitvijo uda (6). Ateroskleroza prizadene
tudi druge arterijske sisteme. Tako se bolezen na arterijah prebavil lahko izraža z abdominalno
angino, na ledvičnih arterijah z ledvično hipertenzijo in na vratnih arterijah z možgansko
kapjo. Ateroskleroza je povezana tudi z anevrizmo abdominalne aorte (7, 8).
Zdravljenje PAB je sestavljeno iz preprečevanja srčno-žilnih ishemičnih dogodkov (antiagregacijsko
zdravljenje, zmanjševanje oziroma zdravljenje dejavnikov tveganja) in zdravljenja
klavdikacijskih simptomov in kritične ishemije uda, predvsem z revaskularizacijskimi
posegi, ki so lahko kirurški ali znotrajžilni.
Perkutani revaskularizacijski posegi na arterijah okončin
Pri kroničnih motnjah arterijske prekrvitve so revaskularizacijski posegi smiselni pri bolnikih
z omejujoče kratko klavdikacijsko razdaljo ali s kritično ishemijo uda z ishemično bolečino
v mirovanju ali z odmiranjem tkiva. Uspešnost revaskularizacijskega posega je odvisna
od višine in obsežnosti arterijske okvare ter klinične slike bolnika. Tako je izid zdravljenja praviloma
boljši pri zožitvah kot pri zaporah, pri krajših in višje ležečih okvarah ter pri bolnikih
56