v zdravstveni oskrbi - zbornica-zveza
v zdravstveni oskrbi - zbornica-zveza
v zdravstveni oskrbi - zbornica-zveza
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
PERKUTANI ENDOVASKULARNI POSEGI<br />
NA PERIFERNIH ARTERIJAH IN VENAH<br />
Vinko Boc, dr. med.<br />
Klinični oddelek za žilne bolezni, Univerzitetni klinični center Ljubljana<br />
vinko.boc@kclj.si<br />
IZVLEČEK<br />
Perkutani endovaskularni posegi so s tehnološkim napredkom v zadnjih letih postali vodilna<br />
oblika revaskularizacijskega zdravljenja periferne arterijske bolezni, ki je največkrat posledica<br />
ateroskleroze. Danes opravimo daleč največ tovrstnih posegov na arterijah spodnjih<br />
okončin, vedno več pa tudi na aorti, arterijah zgornjih okončin in prebavil ter na vratnih in<br />
ledvičnih arterijah. Perkutane endovaskularne posege na venah večinoma uporabljamo za<br />
preprečevanje emboličnih zapletov.<br />
Ključne besede: perkutana transluminalna angioplastika, pokrita žilna opornica, lokalno<br />
trombolitično zdravljenje, vena kava filter<br />
UVOD<br />
Znotrajžilni (endovaskularni) posegi s skozikožnim (perkutanim) pristopom predstavljajo<br />
uveljavljeno metodo zdravljenja periferne arterijske bolezni (PAB), saj na ta način zdravimo<br />
večino bolnikov, ki potrebujejo revaskularizacijski poseg. Začetki minimalno invazivnega<br />
znotrajžilnega zdravljenja segajo v leto 1964, ko sta Dotter in Judkins prvič opravila angioplastiko<br />
stegenske arterije (1). Od takrat dalje je znotrajžilna tehnologija močno napredovala,<br />
s tem pa so se razširile tudi indikacije za to obliko zdravljenja. Danes opravimo daleč največ<br />
tovrstnih posegov na arterijah spodnjih okončin, vedno več pa tudi na aorti, arterijah zgornjih<br />
okončin in prebavil ter na vratnih in ledvičnih arterijah. Ker gre za invazivni poseg z možnimi<br />
zapleti, skušamo diagnostično arteriografijo in terapevtski poseg vedno opraviti v isti<br />
intervenciji. Pri tem si pomagamo s klinično sliko in z neinvazivnimi žilnimi preiskavami, kot<br />
so ultrazvok, CTA (računalniška tomografska angiografija) in MRA (magnetnoresonančna angiografija).<br />
Najpogostejša oblika znotrajžilnega zdravljenja je perkutana transluminalna angioplastika<br />
– PTA. Gre za minimalno invazivni žilni poseg, pri katerem z balonskim katetrom<br />
razširimo zoženo ali zaprto arterijo (2).<br />
55
Change language