v zdravstveni oskrbi - zbornica-zveza

More documents

Recommendations

Info

Kot menita Adam in Osbourne (2005), ni nobenega razloga, da medicinska sestra, ki je usposobljena in ima dovolj izkušenj, ne bi samostojno defibrilirala bolnika in s tem pridobila čas, kar vpliva na rezultat oživljanja in prognozo pri bolniku. A vendar je to le razmišljanje, ki je povezano s skrbjo za bolnikovo preživetje; medicinske sestre pa smo v tem trenutku pri odločitvi za izvajanje omenjenih intervencij prekršile sprejete razmejitve v zdravstveni negi, zato sta posodobitev in nova opredelitev usposobljenosti na tem področju nujno potrebni. Iskanje razlik pri obravnavi bolnikov z ventrikularnimi motnjami srčnega ritma pokaže, da se navodila za obravnavo bolnikov z ventrikularnimi motnjami srčnega ritma v vseh virih naslanjajo na priporočila Evropskega reanimacijskega sveta, ki se uporabljajo tudi v Sloveniji. Kapš in sodelavci (2009), Zelinka (2006), Soar in sodelavci (2006), Nolan in sodelavci (2006) in Mc Donough (2009) navajajo popolnoma enaka navodila za vrsto, način in zaporedje potrebnih intervencij, ki so priporočene pri posamezni motnji srčnega ritma. Nikjer pa niso izpostavljeni izvajalci, ki posamezno intervencijo izvedejo, zato ne moremo opredeliti, kakšna je usposobljenost posameznih strokovnjakov. Predpostavljamo lahko, da je njihovo vodilo, da vsak, ki uspešno zaključi dodatno strokovno usposabljanje, potrebne intervencije zna in jih tudi sme izvesti. Vsak dan je novo presenečenje, nikoli ne veš, kaj bo prinesel. Pomembno je, da smo vsak trenutek pripravljeni, varni v svojem znanju in prepričani v znanje svojih sodelavcev. Kajti le kot tim smo lahko uspešni in imamo dobre izide. SKLEP Izvajalci zdravstvene nege trenutno nimamo veljavnega dokumenta, ki bi opredelil usposobljenost kdo in s kakšnimi znanji lahko izvaja defibrilacijo. Ker smo prav izvajalci zdravstvene nege tisti, ki največ časa preživimo ob bolniku, bi bilo potrebno na področju zdravstvene nege oblikovati enotna merila o tem, kdo lahko opravlja določene posege, pri čemer bi morali upoštevati teoretično znanje in v praksi pridobljene izkušnje ter v določenih časovnih intervalih izvajati predvideno preverjanje usposobljenosti. Predlagamo, da bi defibrilacijo s klasičnimi ali avtomatskimi defibrilatorji lahko izvajali vsi izvajalci zdravstvene nege, ki bi opravili dodatno izobraževanje, tako teoretično kot praktično, in si pridobili certifikat za določeno časovno obdobje (eno leto ali dve leti). Evropski svet za reanimacijo, ki organizira tečaje dodatnih postopkov oživljanja po vsej Evropi, izdaja certifikate za pet let. Menimo, da je obdobje petih let dolga doba, predvsem za tiste izvajalce zdravstvene nege, ki se z oživljanjem v praksi redko srečajo. S tem bi lahko v primerih, ko v trenutku potrebne defibrilacije ni prisotnega zdravnika, rešili marsikatero življenje. Če smo trdno prepričani v svoje znanje, nas nobena še tako težka situacija ne bo vrgla iz tira, pa čeprav se ne bo končala dobro. Pomirjeni bomo šli naprej novim nalogam naproti, saj bomo sami pri sebi vedeli, da smo naredili vse, kar je bilo v naši moči. PRIPOROČENA LITERATURA 1. Adam S, Osbourne S. Critical care nursing. Oxford: Oxford University Press, 2005: 211. 2. Cibic D, Domanjko N, Filej B in sod. Razmejitev zdravstvene nege. Ljubljana: Razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno nego pri Ministrstvu za zdravje in Zbornica zdravstvene nege Slovenije, 1997. 3. Henderson V. Osnovna načela zdravstvene nege. Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege Slovenije, 1998. 47
4. Jerše M. Motnje srčnega ritma. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 1999. 5. Kapš P, Kapš R, Kapš P, ml., Ostojić Kapš S. Bolezni srca in žilja. Novo mesto: Grafika Tomi, 2009. 6. Kobbert E. Pflege von Patienten mit Erkrankungen des Herz-Kreislauf-Systems. V: Thiemes Pflege, Professionalität erleben. Stuttgart, New York: Georg Thieme Verlag, 2004: 569-611. 7. Mc Donough M. Treating ventricular tachycardia. J Contin Educ Nurs 2009; 40 (8): 342-3. 8. Menche N, Balzen U, Kommerell T. Pflege bei Herzerkrankungen. V: Pflege heute. München: Urban & Fischer, 2001: 625-66. 9. Nolan J, Gabbot D, Lockey A et al. Advanced life support course manual. 5th edition. Belgium: European resuscitation council, 2006. 10. Sims JM. Ventricular tachycardia. Nursing 1997; 27 (11): 47. 11. Soar J, Nolan J, Perkins G et al. Immediate life support. 2nd edition. London: Resuscitation council (UK), 2006. 12. Štromajer D, Klančar S, Plančak M. Osnutki priprave standardov na področju zdravstvene nege življenjsko ogroženih pacientov v svetu. V: Urgentna medicina izbrana poglavja, Portorož, 15.-18. junij 2005. Ljubljana: Slovensko združenje za urgentno medicino, 2005: 252-7. 13. Vokač D. Motnje srčnega ritma. V: Interna medicina. Maribor: Univerza v Mariboru, Visoka zdravstvena šola, 2000: 25-36. 14. Zelinka M. Defibrilacija. V: Urgentna medicina izbrana poglavja, Portorož, 14.-17. junij 2006. Ljubljana: Slovensko združenje za urgentno medicino, 2006: 67-71. 15. Zidar R, Kvas A, Mazi M, Skok Z. Vloga medicinske sestre ob bolniku z življenjsko nevarnimi motnjami srčnega ritma. V: Urgentna medicina izbrana poglavja, Portorož, 14.-17. junij 2000. Ljubljana: Slovensko združenje za urgentno medicino, 2000: 491-5. 16. Železnik D, Brložnik M, Buček Hajdarević I in sod. Poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni in babiški negi. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2008. 17. Žemva A. Zdravila za srce in ožilje. Ljubljana: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, 2007. 48
Page 1 and 2: Zbornica zdravstvene in babiøke ne
Page 3 and 4: ZBORNICA ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NE
Page 5 and 6: NEINVAZIVNE ANGIOLOŠKE PREISKAVE I
Page 8 and 9: ZDRAVLJENJE SRŒNEGA POPUŠŒANJA Z
Page 10 and 11: - BTR), čas do vstavitve druge nap
Page 12 and 13: ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA PO VSADITV
Page 14 and 15: V času hospitalizacije na KOK smo
Page 16 and 17: OSKRBA BOLNIKA NA DOMU PO VSADITVI
Page 18 and 19: • Ne sme zanositi. • Ne sme se
Page 20 and 21: NAŒINI ELEKTROSTIMULACIJE SRCA Pro
Page 22 and 23: Prvi srčni spodbujevalnik so vstav
Page 24 and 25: Slika 5. Prekinitev prekatne tahika
Page 26 and 27: V zadnjem času se vse pogosteje vs
Page 28 and 29: ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA Z BIVENTRI
Page 30 and 31: kata, s čimer omogoči sinhrono de
Page 32 and 33: Sistem za spodbujanje sestoji iz po
Page 34: 3. Bekken N, Westlake Canary C (eds
Page 37 and 38: Metode dela V prispevku je uporablj
Page 39 and 40: Tabela 1: Sodelovanje medicinske se
Page 41 and 42: SKLEP Sodelovanje medicinske sestre
Page 43 and 44: trov, ali pa mora izvid EKG nemudom
Page 45 and 46: Prekatna tahikardija Paroksizmalna
Page 47: dovolj osebja, nastavi vensko kanil
Page 51 and 52: Slika 1. Bolnik z nameščenim odda
Page 53 and 54: Telemetry Stand-by. Za ponoven vklo
Page 55 and 56: Pri bolnikih z vstavljenim srčnim
Page 57 and 58: Izvedba perkutanega revaskularizaci
Page 59 and 60: Perkutani endovaskularni posegi na
Page 61 and 62: 19. Štalc M, Kozak M, Šebeštjen
Page 63 and 64: vanje osebne higiene in urejenosti,
Page 65 and 66: v prvi in peti minuti po obremenitv
Page 67 and 68: deljene in razmejene. Kljub temu si
Page 69 and 70: Priloga 2: Perfuzijski pritiski (do
Page 71 and 72: gioloških ambulantah. Bolnik že n
Page 73 and 74: enoto IR MS poskrbi, da gre bolniko
Page 75 and 76: olnik leži vsaj 24 ur po posegu. P
Page 78 and 79: UŒINKOVITOST IN VARNOST ANTIKOAGUL
Page 80 and 81: Trajanje antikoagulacijskega zdravl
Page 82 and 83: VENSKI TROMBEMBOLIZMI Venski trombe
Page 84 and 85: • krvavitev iz prebavil (krvavo a
Page 86: se bosta pri bolnikih z atrijsko fi
Page 89 and 90: Ambulanta za srčno popuščanje Pr
Page 91 and 92: Predstavljeni bolnik ambulantno reh
Page 93 and 94: Beležke 92

v zdravstveni oskrbi - zbornica-zveza

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?