v zdravstveni oskrbi - zbornica-zveza

olnika na EKG-monitor – če je mogoče, posname 12-kanalni EKG, pripravi defibrilator in
vse ostalo za oživljanje. Bolnika namesti v ugoden položaj v postelji in poskrbi za psihično
pomiritev bolnika. Če ugotovi, da je bolnik brez pulza, ukrepa enako kot pri VF (defibrilacija
in temeljni postopki oživljanja (TPO)) (Nolan et al., 2006; Soar et al., 2006; Zidar in sod., 2000).
Enako navaja tudi Sims (1997), ki izpostavi pomen timske obravnave bolnika po uspešnem
oživljanju v enoti intenzivne terapije.
Prekatna fibrilacija
Prekatna fibrilacija (ventrikularna fibrilacija – VF) pomeni zastoj srca. V tem primeru se prekati
ne krčijo, temveč le še drgetajo s frekvenco od 300 do 400 utripov na minuto. Črpalne
dejavnosti ni več, preskrba s krvjo je prekinjena. Za takšno dogajanje so najobčutljivejši možgani,
ki začnejo po štirih minutah brez dotoka krvi oziroma kisika odmirati. Le izjemoma je
mogoče VF prekiniti z nekaj močnimi udarci po prsnici, potrebna sta defibrilacija in oživljanje
nasploh (Kapš in sod., 2009).
Pri VF se miokard prekatov depolarizira neorganizirano, izgubi se vsa koordinacija električne
aktivnosti. V EKG krivulji so valovi neenakomerni, nepravilnih oblik in različnih amplitud.
VF včasih klasificiramo kot grobo (slika 3) ali fino VF (slika 4), in sicer glede na amplitudo
kompleksov. Zdravljenje ene in druge je enako – defibrilacija (Soar et al., 2006).
Slika 3: Groba ventrikularna fibrilacija (Nolan et al., 2006).
Slika 4: Fina ventrikularna fibrilacija (Nolan et al., 2006).
Ko medicinska sestra ugotovi, da gre pri bolniku za VF, nemudoma pokliče pomoč in obvesti
ekipo za oživljanje. Če ima na razpolago avtomatski defibrilator (AED), bolnika takoj
defibrilira in prične s TPO. V nasprotnem primeru začne s TPO in nekoga pošlje po AED. TPO
ne prekinja, dokler AED ni pripravljen za analizo ritma. Ko je TPO v teku in je prisotnega
45