v zdravstveni oskrbi - zbornica-zveza

vega prekata, z napredovanjem bolezni se dispneja pojavi že ob najmanjšem telesnem naporu
ali celo med mirovanjem), ortopneja (težko dihanje, ki je odvisno od lege bolnika in
ki se pojavi, kadar bolnik leži in se dihanje olajša, če sede ali celo vstane), paroksizmalna
nočna dispneja (pojav oteženega dihanja ponoči, bolnik se prebuja z občutkom dušenja,
siljenjem na kašelj, težave se izboljšajo, ko bolnik sede ali vstane) in pljučni edem.
• pri desnostranskem popuščanju se pojavijo: nabrekle vratne vene, periferni edemi spodnjih
okončin, ascites in anasarka, periferna cianoza, nabrekla boleča jetra, oligurija in nikturija.
• pri obojestranskem (globalnem) srčnem popuščanju: gre za kombinacijo zgoraj omenjenih
znakov in simptomov, kar je znak napredovale bolezni (Labus et al., 1996).
Znake in simptome srčnega popuščanja si za lažje razumevanje lahko razdelimo v dve
skupini: tiste, ki nastanejo zaradi zastajanja tekočine v telesu (dispneja, edem, ascites itd.),
in tiste, ki nastanejo zaradi zmanjšanega minutnega volumna srca (utrujenost, vrtoglavica
itd.). Slednji so v začetku prisotni ob fizičnem naporu ali pa jih sprožijo različni dejavniki (okužba,
anemija, aritmije, prevelik vnos soli, nosečnost ter druga stanja, ki obremenijo delovanje
srca). Pri napredovali bolezni se simptomi in klinični znaki pojavijo že ob manjšem naporu
ali celo v mirovanju (Labus et al., 1996).
Za oceno resnosti srčnega popuščanja se uporablja klasifikacija po NYHA (New York Heart
Association) in temelji na deležu napora, ki pri bolniku sproži težave (Labus et al., 1996):
I. stopnja: pri bolniku se znaki srčnega popuščanja ne izražajo pri telesnem naporu in ne
omejujejo njegove telesne zmogljivosti. Težave se pojavijo ob večjih telesnih
naporih.
II. stopnja: pri bolniku se znaki srčnega popuščanja pojavijo ob običajnem fizičnem naporu
in rahlo omejujejo njegove fizične zmogljivosti; na primer hitra hoja v
klanec povzroči dispnejo. Ta je najpogostejša in je prisotna pri več kot 2/3 bolnikov
s srčnim popuščanjem.
III. stopnja: pri bolniku se znaki srčnega popuščanja pojavijo že ob najmanjšem fizičnem
naporu in občutno zmanjšujejo njegovo fizično dejavnost; na primer počasna
hoja v klanec.
IV. stopnja: pri bolniku se znaki srčnega popuščanja pojavijo med mirovanjem in se pri
vsakem telesnem naporu znatno povečajo; na primer pojav oteženega dihanja
ponoči.
Bolniki s srčnim popuščanjem (25–50 %) nimajo sinhronega krčenja levega in desnega
prekata, zato je pri njih priporočljiva resinhronizacijska terapija, ki jo dosežemo z vstavitvijo
biventrikularnega srčnega spodbujevalnika. Ta metoda je namenjena bolnikom z NYHA stopnjo
III in IV in tako s sistolično motnjo kot tudi z asinhronostjo prekatov. CRT (Cardiac Resynchronization
Therapy) uspešno zmanjšuje simptome srčnega popuščanja in tudi izboljša
kakovost življenja teh bolnikov. S tem načinom zdravljenja se lahko napredovanje bolezni
srčnega popuščanja tudi upočasni. Način izbire bolnikov za ta način zdravljenja je zapleten
in odvisen od večjega števila dejavnikov in kazalnikov (bolnik še vedno kaže simptome
srčnega popuščanja ne glede na maksimalne odmerke zdravil za srčno popuščanje, NYHA
III, IV, QRS-kompleks je širši kot 0,13 sekunde, iztisni delež levega prekata je manjši od 35 %)
(Bekken et al., 2005).
30