07.01.2015 Views

v zdravstveni oskrbi - zbornica-zveza

v zdravstveni oskrbi - zbornica-zveza

v zdravstveni oskrbi - zbornica-zveza

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

jajo v kapilare in zopet v srčne vene, te pa se združijo v koronarni sinus, po katerem venska<br />

kri steče v desni preddvor (Bekken et al., 2005).<br />

Prevodni sistem v srcu<br />

Prevodni sistem v srcu se prične v sino-atrialnem vozlu (SA-vozel), ki je v zgornjem desnem<br />

kotu desnega preddvora, kjer se stikata preddvor in vena cava superior. SA-vozel je naravni<br />

in glavni srčni spodbujevalnik ter ustvarja impulze 60–100-krat na minuto. Impulz poteka<br />

hitro med preddvoroma, ki se krčita skoraj sinhrono, takoj ko impulz steče po tkivu. Impulz<br />

se prenese naprej v atrio-ventrikularni vozel (AV-vozel), ki se nahaja na ustju koronarnega<br />

sinusa, njegova funkcija pa je, da nekoliko zadrži električni impulz (0,4 sekunde), preden ga<br />

spusti v Hisov snop ter naprej v Purkynjeva vlakna. Takoj ko tok/impulz steče po Hisovem<br />

snopu in Purkynjevih vlaknih, se prekata skrčita (Bekken et al., 2005).<br />

Če SA-vozel zaradi različnih vzrokov odpove, njegovo funkcijo prevzame vsak nižje ležeči<br />

naravni spodbujevalnik. Prvi tak je lahko AV-vozel, ki oddaja impulze s frekvenco 40–60 utripov<br />

na minuto ter še nižje ležeči vozli v Purkynjevih vlaknih, ki oddajajo impulze s frekvenco<br />

20–40 utripov na minuto (Allen et al., 2007). Ker je to premalo za normalno delovanje človeškega<br />

telesa, lahko bolnikom, ki imajo nizko frekvenco srčnega utripa, pomagamo z vstavitvijo<br />

srčnega spodbujevalnika.<br />

Srčna stimulacija<br />

V primeru hude motnje ritma in urgentne regulacije frekvence srca lahko uporabimo<br />

transkutani srčni spodbujevalnik, ki ga lahko imenujemo tudi zunanji ali neinvazivni pacing.<br />

Za uspešen pacing potrebujemo samolepilne elektrode, ki jih namestimo na enaka<br />

mesta kot za defibrilacijo (antero-lateralna pozicija, antero-posteriorna pozicija), generator<br />

(prikazovalnik s funkcijo srčnega spodbujevalnika) (Bechtel et al., 2007) ter pravilno nastavljene<br />

parametre za učinkovit pacing. Bolniku moramo po zdravnikovem naročilu zagotoviti<br />

protibolečinsko terapijo, ker je ta način pacinga boleč, saj stimuliramo tudi<br />

skeletne mišice. V primeru, da bo bolnik potreboval stalni srčni spodbujevalnik, mu zagotovimo<br />

vstavitev začasnega pacemackerja z eno elektrodo v desnem prekatu, uvedeno<br />

skozi veno subklavijo, in z zunanjim generatorjem. Ta premostitvena terapija je neboleča,<br />

hkrati pa lahko na zunanjem generatorju spremenimo parametre glede na spremembe<br />

bolnikovega stanja. Vstavitev stalnega srčnega spodbujevalnika poteka v lokalni anesteziji,<br />

kjer zdravnik vstavi eno do dve elektrodi v desni preddvor in/ali desni prekat ter v podkožje<br />

vstavi generator (Bekken et al., 2005). Tako ima lahko bolnik single-chamber pacemaker,<br />

dual-chamber pacemaker ali rate-responsive pacemaker. Asinhrone stimulacije prekata<br />

(desni prekat deluje nesinhrono z levim) lahko vodijo do srčnega popuščanja oziroma njegovega<br />

poslabšanja. Srčni spodbujevalnik skušamo programirati tako, da spodbujamo čim<br />

več lastnega ritma.<br />

Biventrikularni srčni spodbujevalnik je nov pripomoček pri zdravljenju tako motenj<br />

srčnega ritma kot tudi srčnega popuščanja. Razlika med klasičnim in biventrikularnim spodbujevalnikom<br />

je v tem, da pri slednjem zdravnik uvede eno elektrodo na površje levega pre-<br />

28

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!