v zdravstveni oskrbi - zbornica-zveza
v zdravstveni oskrbi - zbornica-zveza
v zdravstveni oskrbi - zbornica-zveza
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
jajo v kapilare in zopet v srčne vene, te pa se združijo v koronarni sinus, po katerem venska<br />
kri steče v desni preddvor (Bekken et al., 2005).<br />
Prevodni sistem v srcu<br />
Prevodni sistem v srcu se prične v sino-atrialnem vozlu (SA-vozel), ki je v zgornjem desnem<br />
kotu desnega preddvora, kjer se stikata preddvor in vena cava superior. SA-vozel je naravni<br />
in glavni srčni spodbujevalnik ter ustvarja impulze 60–100-krat na minuto. Impulz poteka<br />
hitro med preddvoroma, ki se krčita skoraj sinhrono, takoj ko impulz steče po tkivu. Impulz<br />
se prenese naprej v atrio-ventrikularni vozel (AV-vozel), ki se nahaja na ustju koronarnega<br />
sinusa, njegova funkcija pa je, da nekoliko zadrži električni impulz (0,4 sekunde), preden ga<br />
spusti v Hisov snop ter naprej v Purkynjeva vlakna. Takoj ko tok/impulz steče po Hisovem<br />
snopu in Purkynjevih vlaknih, se prekata skrčita (Bekken et al., 2005).<br />
Če SA-vozel zaradi različnih vzrokov odpove, njegovo funkcijo prevzame vsak nižje ležeči<br />
naravni spodbujevalnik. Prvi tak je lahko AV-vozel, ki oddaja impulze s frekvenco 40–60 utripov<br />
na minuto ter še nižje ležeči vozli v Purkynjevih vlaknih, ki oddajajo impulze s frekvenco<br />
20–40 utripov na minuto (Allen et al., 2007). Ker je to premalo za normalno delovanje človeškega<br />
telesa, lahko bolnikom, ki imajo nizko frekvenco srčnega utripa, pomagamo z vstavitvijo<br />
srčnega spodbujevalnika.<br />
Srčna stimulacija<br />
V primeru hude motnje ritma in urgentne regulacije frekvence srca lahko uporabimo<br />
transkutani srčni spodbujevalnik, ki ga lahko imenujemo tudi zunanji ali neinvazivni pacing.<br />
Za uspešen pacing potrebujemo samolepilne elektrode, ki jih namestimo na enaka<br />
mesta kot za defibrilacijo (antero-lateralna pozicija, antero-posteriorna pozicija), generator<br />
(prikazovalnik s funkcijo srčnega spodbujevalnika) (Bechtel et al., 2007) ter pravilno nastavljene<br />
parametre za učinkovit pacing. Bolniku moramo po zdravnikovem naročilu zagotoviti<br />
protibolečinsko terapijo, ker je ta način pacinga boleč, saj stimuliramo tudi<br />
skeletne mišice. V primeru, da bo bolnik potreboval stalni srčni spodbujevalnik, mu zagotovimo<br />
vstavitev začasnega pacemackerja z eno elektrodo v desnem prekatu, uvedeno<br />
skozi veno subklavijo, in z zunanjim generatorjem. Ta premostitvena terapija je neboleča,<br />
hkrati pa lahko na zunanjem generatorju spremenimo parametre glede na spremembe<br />
bolnikovega stanja. Vstavitev stalnega srčnega spodbujevalnika poteka v lokalni anesteziji,<br />
kjer zdravnik vstavi eno do dve elektrodi v desni preddvor in/ali desni prekat ter v podkožje<br />
vstavi generator (Bekken et al., 2005). Tako ima lahko bolnik single-chamber pacemaker,<br />
dual-chamber pacemaker ali rate-responsive pacemaker. Asinhrone stimulacije prekata<br />
(desni prekat deluje nesinhrono z levim) lahko vodijo do srčnega popuščanja oziroma njegovega<br />
poslabšanja. Srčni spodbujevalnik skušamo programirati tako, da spodbujamo čim<br />
več lastnega ritma.<br />
Biventrikularni srčni spodbujevalnik je nov pripomoček pri zdravljenju tako motenj<br />
srčnega ritma kot tudi srčnega popuščanja. Razlika med klasičnim in biventrikularnim spodbujevalnikom<br />
je v tem, da pri slednjem zdravnik uvede eno elektrodo na površje levega pre-<br />
28