v zdravstveni oskrbi - zbornica-zveza

jajo v kapilare in zopet v srčne vene, te pa se združijo v koronarni sinus, po katerem venska
kri steče v desni preddvor (Bekken et al., 2005).
Prevodni sistem v srcu
Prevodni sistem v srcu se prične v sino-atrialnem vozlu (SA-vozel), ki je v zgornjem desnem
kotu desnega preddvora, kjer se stikata preddvor in vena cava superior. SA-vozel je naravni
in glavni srčni spodbujevalnik ter ustvarja impulze 60–100-krat na minuto. Impulz poteka
hitro med preddvoroma, ki se krčita skoraj sinhrono, takoj ko impulz steče po tkivu. Impulz
se prenese naprej v atrio-ventrikularni vozel (AV-vozel), ki se nahaja na ustju koronarnega
sinusa, njegova funkcija pa je, da nekoliko zadrži električni impulz (0,4 sekunde), preden ga
spusti v Hisov snop ter naprej v Purkynjeva vlakna. Takoj ko tok/impulz steče po Hisovem
snopu in Purkynjevih vlaknih, se prekata skrčita (Bekken et al., 2005).
Če SA-vozel zaradi različnih vzrokov odpove, njegovo funkcijo prevzame vsak nižje ležeči
naravni spodbujevalnik. Prvi tak je lahko AV-vozel, ki oddaja impulze s frekvenco 40–60 utripov
na minuto ter še nižje ležeči vozli v Purkynjevih vlaknih, ki oddajajo impulze s frekvenco
20–40 utripov na minuto (Allen et al., 2007). Ker je to premalo za normalno delovanje človeškega
telesa, lahko bolnikom, ki imajo nizko frekvenco srčnega utripa, pomagamo z vstavitvijo
srčnega spodbujevalnika.
Srčna stimulacija
V primeru hude motnje ritma in urgentne regulacije frekvence srca lahko uporabimo
transkutani srčni spodbujevalnik, ki ga lahko imenujemo tudi zunanji ali neinvazivni pacing.
Za uspešen pacing potrebujemo samolepilne elektrode, ki jih namestimo na enaka
mesta kot za defibrilacijo (antero-lateralna pozicija, antero-posteriorna pozicija), generator
(prikazovalnik s funkcijo srčnega spodbujevalnika) (Bechtel et al., 2007) ter pravilno nastavljene
parametre za učinkovit pacing. Bolniku moramo po zdravnikovem naročilu zagotoviti
protibolečinsko terapijo, ker je ta način pacinga boleč, saj stimuliramo tudi
skeletne mišice. V primeru, da bo bolnik potreboval stalni srčni spodbujevalnik, mu zagotovimo
vstavitev začasnega pacemackerja z eno elektrodo v desnem prekatu, uvedeno
skozi veno subklavijo, in z zunanjim generatorjem. Ta premostitvena terapija je neboleča,
hkrati pa lahko na zunanjem generatorju spremenimo parametre glede na spremembe
bolnikovega stanja. Vstavitev stalnega srčnega spodbujevalnika poteka v lokalni anesteziji,
kjer zdravnik vstavi eno do dve elektrodi v desni preddvor in/ali desni prekat ter v podkožje
vstavi generator (Bekken et al., 2005). Tako ima lahko bolnik single-chamber pacemaker,
dual-chamber pacemaker ali rate-responsive pacemaker. Asinhrone stimulacije prekata
(desni prekat deluje nesinhrono z levim) lahko vodijo do srčnega popuščanja oziroma njegovega
poslabšanja. Srčni spodbujevalnik skušamo programirati tako, da spodbujamo čim
več lastnega ritma.
Biventrikularni srčni spodbujevalnik je nov pripomoček pri zdravljenju tako motenj
srčnega ritma kot tudi srčnega popuščanja. Razlika med klasičnim in biventrikularnim spodbujevalnikom
je v tem, da pri slednjem zdravnik uvede eno elektrodo na površje levega pre-
28