v zdravstveni oskrbi - zbornica-zveza

More documents

Recommendations

Info

ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA Z BIVENTRIKULARNIM SRŒNIM SPODBUJEVALNIKOM Tanja Jalovec, ZT, Lidija Marinč, viš. med. ses., Drago Satošek, dipl. zn. Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični oddelek za kardiologijo IZVLEČEK Avtorji v članku na kratko predstavijo anatomijo in fiziologijo srca, pomen dajo prevodnemu sistemu in na kratko opišejo osnove srčne elektrostimulacije z različnimi metodami. Osredotočijo se tudi na srčno popuščanje, njegove znake in simptome ter na klasifikacijo srčnega popuščanja. Podrobneje opišejo še novejšo metodo zdravljenja srčnega popuščanja z biventrikularnim srčnim spodbujevalnikom, pripravo bolnika na ta poseg ter kasnejše spremljanje bolnika takoj po vstavitvi biventrikularnega vzpodbujevalca in nadaljnjo ambulantno obravnavo. Izpostavijo pomen zdravstvene nege in izobraževanja osebja. Ključne besede: biventrikularni srčni spodbujevalnik, srčno popuščanje, resinhronizacija PREGLED LITERATURE Anatomija srca Srce je pomemben vitalni organ, ki omogoča perfuzijo ostalih organov in tkiv. Za nemoteno delovanje je potrebnih več faktorjev, ki morajo biti med seboj skladni. Anatomsko gledano je srce mišični ogran, ki se nahaja v prsnem košu za sternumom v mediastinumu med obema pljučnima kriloma. Zgornji del srca ali baza leži pod drugim rebrom, medtem ko se dno (apex) naslanja na diafragmo. Velikost srca je odvisna od telesne višine človeka, v povprečju pa meri zdravo srce po dolžini 12,5 cm in po širini 9 cm (za lažjo predstavo lahko rečemo, da je veliko kot človekova pest) ter tehta med 255 in 340 g (Bekken et al., 2005). Srce ima štiri votline, in sicer desni in levi preddvor (atrij) ter levi in desni prekat (ventrikel). Po velikih dovodnicah (vena cava superior in vena cava inferior) priteče v desni preddvor venska kri, desni preddvor se skrči in kri steče v desni prekat, od tam pa po pljučni odvodnici (venska kri) v pljučni sistem, kjer se kri obogati s kisikom in nato po pljučni odvodnici (arterijska kri) v levi preddvor in od tam v levi prekat. Levi prekat potisne kri v veliko telesno odvodnico (aorto) in kri od tam odteče po telesu. Prvi vitalni organ, ki dobi to kri, je srce, in sicer se tik nad aortno zaklopko odcepijo koronarne arterije, ki prehranjujejo srce. Te preha- 27
jajo v kapilare in zopet v srčne vene, te pa se združijo v koronarni sinus, po katerem venska kri steče v desni preddvor (Bekken et al., 2005). Prevodni sistem v srcu Prevodni sistem v srcu se prične v sino-atrialnem vozlu (SA-vozel), ki je v zgornjem desnem kotu desnega preddvora, kjer se stikata preddvor in vena cava superior. SA-vozel je naravni in glavni srčni spodbujevalnik ter ustvarja impulze 60–100-krat na minuto. Impulz poteka hitro med preddvoroma, ki se krčita skoraj sinhrono, takoj ko impulz steče po tkivu. Impulz se prenese naprej v atrio-ventrikularni vozel (AV-vozel), ki se nahaja na ustju koronarnega sinusa, njegova funkcija pa je, da nekoliko zadrži električni impulz (0,4 sekunde), preden ga spusti v Hisov snop ter naprej v Purkynjeva vlakna. Takoj ko tok/impulz steče po Hisovem snopu in Purkynjevih vlaknih, se prekata skrčita (Bekken et al., 2005). Če SA-vozel zaradi različnih vzrokov odpove, njegovo funkcijo prevzame vsak nižje ležeči naravni spodbujevalnik. Prvi tak je lahko AV-vozel, ki oddaja impulze s frekvenco 40–60 utripov na minuto ter še nižje ležeči vozli v Purkynjevih vlaknih, ki oddajajo impulze s frekvenco 20–40 utripov na minuto (Allen et al., 2007). Ker je to premalo za normalno delovanje človeškega telesa, lahko bolnikom, ki imajo nizko frekvenco srčnega utripa, pomagamo z vstavitvijo srčnega spodbujevalnika. Srčna stimulacija V primeru hude motnje ritma in urgentne regulacije frekvence srca lahko uporabimo transkutani srčni spodbujevalnik, ki ga lahko imenujemo tudi zunanji ali neinvazivni pacing. Za uspešen pacing potrebujemo samolepilne elektrode, ki jih namestimo na enaka mesta kot za defibrilacijo (antero-lateralna pozicija, antero-posteriorna pozicija), generator (prikazovalnik s funkcijo srčnega spodbujevalnika) (Bechtel et al., 2007) ter pravilno nastavljene parametre za učinkovit pacing. Bolniku moramo po zdravnikovem naročilu zagotoviti protibolečinsko terapijo, ker je ta način pacinga boleč, saj stimuliramo tudi skeletne mišice. V primeru, da bo bolnik potreboval stalni srčni spodbujevalnik, mu zagotovimo vstavitev začasnega pacemackerja z eno elektrodo v desnem prekatu, uvedeno skozi veno subklavijo, in z zunanjim generatorjem. Ta premostitvena terapija je neboleča, hkrati pa lahko na zunanjem generatorju spremenimo parametre glede na spremembe bolnikovega stanja. Vstavitev stalnega srčnega spodbujevalnika poteka v lokalni anesteziji, kjer zdravnik vstavi eno do dve elektrodi v desni preddvor in/ali desni prekat ter v podkožje vstavi generator (Bekken et al., 2005). Tako ima lahko bolnik single-chamber pacemaker, dual-chamber pacemaker ali rate-responsive pacemaker. Asinhrone stimulacije prekata (desni prekat deluje nesinhrono z levim) lahko vodijo do srčnega popuščanja oziroma njegovega poslabšanja. Srčni spodbujevalnik skušamo programirati tako, da spodbujamo čim več lastnega ritma. Biventrikularni srčni spodbujevalnik je nov pripomoček pri zdravljenju tako motenj srčnega ritma kot tudi srčnega popuščanja. Razlika med klasičnim in biventrikularnim spodbujevalnikom je v tem, da pri slednjem zdravnik uvede eno elektrodo na površje levega pre- 28
Page 1 and 2: Zbornica zdravstvene in babiøke ne
Page 3 and 4: ZBORNICA ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NE
Page 5 and 6: NEINVAZIVNE ANGIOLOŠKE PREISKAVE I
Page 8 and 9: ZDRAVLJENJE SRŒNEGA POPUŠŒANJA Z
Page 10 and 11: - BTR), čas do vstavitve druge nap
Page 12 and 13: ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA PO VSADITV
Page 14 and 15: V času hospitalizacije na KOK smo
Page 16 and 17: OSKRBA BOLNIKA NA DOMU PO VSADITVI
Page 18 and 19: • Ne sme zanositi. • Ne sme se
Page 20 and 21: NAŒINI ELEKTROSTIMULACIJE SRCA Pro
Page 22 and 23: Prvi srčni spodbujevalnik so vstav
Page 24 and 25: Slika 5. Prekinitev prekatne tahika
Page 26 and 27: V zadnjem času se vse pogosteje vs
Page 30 and 31: kata, s čimer omogoči sinhrono de
Page 32 and 33: Sistem za spodbujanje sestoji iz po
Page 34: 3. Bekken N, Westlake Canary C (eds
Page 37 and 38: Metode dela V prispevku je uporablj
Page 39 and 40: Tabela 1: Sodelovanje medicinske se
Page 41 and 42: SKLEP Sodelovanje medicinske sestre
Page 43 and 44: trov, ali pa mora izvid EKG nemudom
Page 45 and 46: Prekatna tahikardija Paroksizmalna
Page 47 and 48: dovolj osebja, nastavi vensko kanil
Page 49 and 50: 4. Jerše M. Motnje srčnega ritma.
Page 51 and 52: Slika 1. Bolnik z nameščenim odda
Page 53 and 54: Telemetry Stand-by. Za ponoven vklo
Page 55 and 56: Pri bolnikih z vstavljenim srčnim
Page 57 and 58: Izvedba perkutanega revaskularizaci
Page 59 and 60: Perkutani endovaskularni posegi na
Page 61 and 62: 19. Štalc M, Kozak M, Šebeštjen
Page 63 and 64: vanje osebne higiene in urejenosti,
Page 65 and 66: v prvi in peti minuti po obremenitv
Page 67 and 68: deljene in razmejene. Kljub temu si
Page 69 and 70: Priloga 2: Perfuzijski pritiski (do
Page 71 and 72: gioloških ambulantah. Bolnik že n
Page 73 and 74: enoto IR MS poskrbi, da gre bolniko
Page 75 and 76: olnik leži vsaj 24 ur po posegu. P
Page 78 and 79:
UŒINKOVITOST IN VARNOST ANTIKOAGUL
Page 80 and 81:
Trajanje antikoagulacijskega zdravl
Page 82 and 83:
VENSKI TROMBEMBOLIZMI Venski trombe
Page 84 and 85:
• krvavitev iz prebavil (krvavo a
Page 86:
se bosta pri bolnikih z atrijsko fi
Page 89 and 90:
Ambulanta za srčno popuščanje Pr
Page 91 and 92:
Predstavljeni bolnik ambulantno reh
Page 93 and 94:
Beležke 92
Page 95 and 96:
Beležke 94
Page 97 and 98:
Beležke 96
show all

v zdravstveni oskrbi - zbornica-zveza

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?