v zdravstveni oskrbi - zbornica-zveza
v zdravstveni oskrbi - zbornica-zveza
v zdravstveni oskrbi - zbornica-zveza
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
NAŒINI ELEKTROSTIMULACIJE SRCA<br />
Prof.dr. Igor Zupan, dr. med.<br />
Klinični oddelek za kardiologijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana<br />
igor.zupan@kclj.si<br />
IZVLEČEK<br />
Srčni spodbujevalnik (angl. pacemaker) je specifično izdelan, fiziološko prirejen in kar najbolj<br />
izpopolnjen računalnik v prsni votlini. Srcu omogoča, da ujame svoj ritem in kolikor toliko<br />
zadovoljivo opravlja svoje delo. Za prekinjanje življenjsko nevarnih motenj srčnega ritma<br />
(prekatne tahikardije in prekatnega migetanja) je bolniku mogoče vstaviti avtomatični kardioverter/defibrilator.<br />
Aparati so v uporabi od leta 1981. Operacija (vsaditev pulznega generatorja<br />
in elektrod) poteka enako kot pri srčnem spodbujevalniku. Razlika je le v velikosti<br />
pulznega generatorja, ki je zaenkrat še nekoliko večji ko običajni srčni spodbujevalnik. Avtomatični<br />
kardioverter/defibrilator zazna in razpozna motnjo srčnega ritma in avtomatično<br />
odda potrebno terapijo. Električna zakasnitev v prevajanju med prekatoma ima pogosto za<br />
posledico asinhrono krčenje oz. zakasnitev dela srčne mišice. Pri levokračnem bloku pride<br />
do zakasnitve v kontrakciji postero-lateralne stene. To ima posledice v sami hemodinamiki<br />
in pomembno vpliva na morbiditeto. Širina kompleksa QRS je pomemben prognostični dejavnik<br />
pri bolnikih s srčnim popuščanjem. Namen terapije z resinhronizacijo je v izboljšanju<br />
kontraktilne funkcije tako, da stimuliramo področje z zakasnelo aktivacijo prej kot bi se aktiviralo<br />
samo po sebi.<br />
UVOD<br />
Srčni spodbujevalnik je specifično izdelan, fiziološko prirejen in kar najbolj izpopolnjen<br />
računalnik v prsni votlini. Srcu omogoča, da ujame svoj ritem in kolikor toliko zadovoljivo<br />
opravlja svoje delo.<br />
Večina spodbujevalnikov je narejenih tako, da oddajajo impulze le takrat, ko odpove naravno<br />
spodbujanje - govorimo o takoimenovanem demand načinu spodbujanja. To pomeni,<br />
da se spodbujanje samodejno izklopi, ko bitje srca preseže določeno programirano vrednost<br />
(običajno je ta meja 70 utripov na minuto).<br />
Če pride do okvare ali celo odpovedi spodbujevalnika prizadeti občuti težave, ki so ga<br />
spremljale pred vstavitvijo naprave. V kolikor je bolnikovo srce povsem odvisno od delovanja<br />
spodbujevalnika, lahko pride do resnih poškodb srca in zapletov, ki se lahko končajo s<br />
smrtnim izidom.<br />
19
Change language